Že 22 let je od tega, ko je naša država državljanom podelila darila v obliki lastninskih certifikatov. Te so prejeli vsi državljani, certifikati pa so bili vredni od 400 do 1700 evrov oziroma od takratnih 95 tisoč do 407 tisoč tolarjev, odvisno od starosti človeka. Ljudje so certifikate oziroma voucherje, kot so jim takrat rekli ekonomisti, vlagali v podjetja, za katera so mislili, da so v tistem trenutku najuspešnejša oziroma največ vredna, a stvari so se v veliko primerih obrnile. Marsikdo se je lahko tako le obrisal pod nosom; le peščica je takšnih, ki so certifikat vložili v uspešno podjetje in nato delnice z dobičkom prodali.
Leta 1998 je v Sklad za spodbujanje Triglavskega narodnega parka certifikate vložilo več kot 10 tisoč ljudi.
Certifikate sta vložila v STNG
Mednje zagotovo ne spada Milan Alašević, znani karikaturist iz Celja, ki je nad vsem skupaj močno razočaran. S takratno ženo Milko Mačak sta se leta 1998 odločila za vložitev certifikatov v takratni Sklad za spodbujanje Triglavskega narodnega parka (STNG) oziroma današnjo Družbo za spodbujanje razvoja TNP. Tisto leto je sicer v STNG certifikate vložilo več kot deset tisoč ljudi. Milka je le nekaj let pozneje, leta 2003, umrla, po smrti pa je Milan podedoval njene delnice, ki so se nato prenesle nanj. Leta so tekla in tekla, medtem pa je Milan tudi večkrat zahteval izpis stanja njegovih delnic, kar so mu vsakokrat posredovali iz KDD - Centralne klirinško depotne družbe.
»Klical sem na KDD - Centralno klirinško depotno družbo, dejali pa so mi, da je šel SNTG v stečaj. Zdaj sem ostal brez vsega,« pravi Milan Alašević.
Konec leta 2010 je imel 113 delnic
Na dan 31. 12. 2010 je imel 113 delnic STNG. Odločil se je, da jih še ne proda, predvsem zato, ker, kot pravi, takrat na borzi niso kotirale, kar pomeni, da jih je težje prodati oziroma jim sploh najti kupca. Malo je še počakal, a nato videl, da njegove delnice niti v naslednjih letih na borzi niso »skotirale«. »Nato sem vseeno sprejel odločitev in odkup delnic ponudil občinam Bled, Bohinj, Bovec, Jesenice, Kranjska Gora in Tolmin. To so občine, ki imajo nekajodstotni delež osnovnega kapitala v STNG. Pisno sem jih o tem obvestil, odgovor pa sem prejel le iz blejske občine, od koder so pisali, da jih odkup ne zanima«, pravi. Nato je doživel šok. Ko je namreč nazadnje zahteval izpis stanja na računih vrednostnih papirjev, so mu iz KDD odgovorili, da Milan Alašević na dan 4. 1. 2016 v centralnem registru ni vpisan kot imetnik vrednostnih papirjev. »Klical sem na KDD, dejali pa so mi, da je šel STNG v stečaj. Zdaj sem ostal brez vsega,« dodaja sogovornik.
»Za vsakega izgubljenega izdajatelja nam je žal«
Njegove besede so tudi nam potrdili na KDD: »V skladu z drugim odstavkom 283. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) KDD iz centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev izbriše vrednostne papirje, katerih izdajatelj je stečajni dolžnik (torej tudi delnice). V konkretnem primeru je bil nad stečajnim dolžnikom – Družba za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka, d. d. – v likvidaciji dne 31. 7. 2015 začet stečajni postopek.« Glede na navedeno je KDD lanskega 13. avgusta vse delnice Družbe za spodbujanje razvoja TNP, d. d. (oznaka delnic je bila STNG), izbrisala iz centralnega registra. »Za vsakega izgubljenega izdajatelja nam je na KDD žal,« so dodali. Obenem so pojasnili, da delničarji stečajnega dolžnika samo zaradi izbrisa delnic iz centralnega registra niso izgubili pravice do sorazmernega dela morebitnega preostanka stečajne mase po poplačilu upnikov (in s to svojo bodočo in negotovo pravico lahko še vedno razpolagajo), le da ta pravica ni več evidentirana v obliki vrednostnega papirja v centralnem registru pri KDD. Z vprašanji smo se sicer obrnili tudi na nekdanji STNG, a o odgovorih ne duha ne sluha. Kakorkoli že, Milan lahko tako na svoj denar računa le v primeru, če bodo upniki dobili poplačane vse terjatve v celoti, kar pa je, resnici na ljubo, malo verjetno.
