Slovenija

Brigita Langerholc o depresiji: "Mislila sem celo na samomor!"

A.C./revija Zvezde
9. 1. 2016, 17.18
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Nekdanja vrhunska atletinja je spregovorila o težkih časih, ki jih je preživela, ko se je borila z depresijo.

Arsen Perić
Brigita Langerholc je iskreno spregovorila o depresiji.

»V depresijo sem padla po drugem porodu, ko se je hčerka Ajda rodila le trinajst mesecev za Tayo. Bila sem sama za vse, dve leti nisem hodila ven, se ukvarjala s športom, popolnoma sem se izolirala od prejšnjega življenja. Pa ne, da bi si to želela, bila sem obremenjena z dvema majhnima otrokoma. Uroš je bil kot atletski menedžer veliko odsoten, moja mama ni želela pomagati, tašča je bila predaleč. Preden sem ugotovila, da bi bilo dobro najeti varuško, je bilo že prepozno,« pripoveduje Brigita Langerholc, nekdanja vrhunska atletinja.

Prvi znaki bolezni so se začeli kazati kot kronična utrujenost in viroze (prej deset let ni bila bolna), skoraj ni več hodila na zrak, kar ji je vedno veliko pomenilo, zbujala se je z mislijo, zakaj tega dneva ni že konec ... »Pozneje sem razmišljala o samomoru, ker nisem več videla izhoda. Dolgo mi tudi mož ni verjel, čeprav sva drugače zelo povezana. Nekako me je rešilo to, da sem si priznala, da sem v depresiji. Šla sem k zdravniku in priporočil mi je zdravljenje v Begunjah. Za to se nisem odločila, saj sem eno hčer še dojila. V veliko pomoč mi je bila 83-letna teta, ki mi je prva verjela, kaj govorim, in mi je pomagala tako, da nam je za pol leta posodila hišo na podeželju. Tam sem bila spet v stiku z naravo, začela sem se ukvarjati s športom. Najprej sem samo hodila, se pogovarjala z vaščani in teto, bila obkrožena z ljudmi in spet imela socialne stike, kar mi je veliko pomenilo,« pravi. Vzrok za depresijo je bil tudi stres, povezan z zavrnitvijo prošenj za zaposlitev v različnih športnih organizacijah v Sloveniji.

Danes Brigita na depresijo gleda kot na nekaj dobrega, kar se ji je zgodilo. S tem se spoprijema veliko športnikov po končani karieri. »S tem imam veliko izkušenj in lahko ljudem svetujem. Povezano je s tem, kar trenutno počnem. Vodim tekaške, športne vadbe v podjetjih, počasi odhajam iz atletskih vod, ker mi ne ustreza več, da se otroke sili prezgodaj specializirati za neko panogo. Predavam o motivaciji, prehrani, učim jogo. To, kar sem delala vse življenje v vrhunskem športu, prenašam na mlade,« razlaga mama treh deklic.