Slovenija

V Solčavi se niso pravilno zadolževali

STA
6. 1. 2016, 12.19
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Računsko sodišče je Občini Solčava izreklo negativno mnenje, saj zadolževanje občine v letih od začetka 2009 do konca oktobra 2014 ni bilo v skladu s predpisi. Računsko sodišče odzivnega poročila od občine ni zahtevalo, ker so bile že med revizijskim postopkom odpravljene razkrite nepravilnosti oziroma sprejeti ustrezni popravljalni ukrepi.

Wikipedija
V 2015 občina ni izvajala investicij, vprašljivo je tudi nadaljnje investiranje.

Kot so danes sporočili z računskega sodišča, se je Občina Solčava v letih 2010 in 2011 zadolžila, čeprav je z odplačilom dolga presegla zakonsko dovoljeno mejo zadolžitve, in sicer v letu 2010 za 21,5 odstotne točke oziroma za 184.534 evrov, v letu 2011 za 33,3 odstotne točke oziroma za 320.834 evrov.

Za sklenitev posojilne pogodbe v znesku 300.000 evrov, ob sklenitvi dveh aneksov k posojilni pogodbi, s katerima je podaljšala rok odplačila glavnice, in za štiri likvidnostna posojila v delu, ki niso bila odplačana v letu najema, pa občina ni pridobila soglasja ministrstva za finance.

Računsko sodišče je občini podalo priporočilo za izboljšanje poslovanja, odzivnega poročila pa ni zahtevalo.

Stanje likvidnostne zadolžitve je preseglo zakonsko dovoljeno mejo zadolžitve, in sicer 21. januarja 2014 za 5,6 odstotne točke, 25. septembra 2014 pa za 8,2 odstotne točke. Dolgoročno se je zadolžila s sklenitvijo dveh pogodb o obročnem plačilu obveznosti, ne da bi upoštevala postopke zadolževanja občin, pri plačilu obveznosti iz proračuna pa ni upoštevala zakonskih plačilnih rokov.

Občina Solčava po ugotovitvah računskega sodišča prav tako ni v celoti izvajala nadzora nad zadolževanjem pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine, saj se je javni zavod, katerega soustanoviteljica je, zadolžil brez soglasja občinskega sveta. Občina tudi ni pridobila podatkov o stanju zadolženosti pravne osebe javnega sektorja na ravni občine, ministrstvu za finance pa ni pravočasno poročala o stanju zadolženosti občine in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine.

Računsko sodišče je občini podalo priporočilo za izboljšanje poslovanja, odzivnega poročila pa ni zahtevalo.

Občino Solčava je v obdobju 2006-2014 vodil župan Alojz Lipnik, ki na zadnjih lokalnih volitvah ni kandidiral. Od oktobra 2014 je na čelu občine županja Katarina Prelesnik, ki pa je bila v času od 2006 do 2010 podžupanja.

Kot je danes povedala Prelesnikova, se je občina v obravnavanem obdobju zadolžila za izgradnjo osnovne šole ter turistične infrastrukture, s čimer je povečala premoženje občine. Po njenem mnenju v tem smislu zadolževanje ni bilo "čisto neupravičeno". Ob tem pa je poudarila, da so vse nepravilnosti lani odpravili, da so izvedli več varčevalnih ukrepov tudi v občinski upravi in da se v prihodnje zagotovo ne bodo zadolževali brez soglasja ministrstva za finance.

Hkrati je Prelesnikova poudarila še, da je v občini, kot je solčavska, lepo živeti zaradi majhnosti in okoliške narave, da pa je majhnim občinam na splošno zaradi omejenih finančnih sredstev, ki se hkrati stalno zmanjšujejo, težko poslovati. V 2015 tako občina ni izvajala investicij, vprašljivo je tudi nadaljnje investiranje.