Celo delovno dobo je služboval v organih izvršilne veje oblasti, predvsem v službi vlade za zakonodajo. Svoje strokovno, pedagoško in raziskovalno delo je posvetil javni upravi in posebej lokalni samoupravi. S to temo je tudi doktoriral leta 1969, in je objavljena v knjigi Koncepcija jugoslovanske občine.
Leta 2001 je ob svoji 80-letnici prejel drugo najvišje državno odlikovanje, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge pri izgradnji pravnega sistema Slovenije, posebej na področju državne in javne uprave ter lokalne samouprave.
Takratni predsednik republike Milan Kučan je ob podelitvi odlikovanja med drugim poudaril, da je dal Šmidovnik viden prispevek h kritičnemu vrednotenju politične ureditve v času, ko Slovenija še ni bila samostojna država.
V prvi polovici 90. let je bil v skupini, ki je socialistične komune spremenila v občine, prilagojene parlamentarni demokraciji. O lokalni samoupravi je napisal tudi knjigo. Do nastanka prevelikega števila občin je bil sicer kritičen, saj da so nastajale kaotično, bil je zagovornik pokrajin. Sodeloval je tudi v več posvetovalnih telesih različnih vlad o pripravi zakonodaje za ustanovitev pokrajin, tudi strateškega sveta za decentralizacijo in regionalizacijo in nazadnje strokovne skupine za reorganizacijo lokalne samouprave.
"Njegove razprave pred in po upokojitvi, so dobra popotnica za nadaljnji razvoj na tem področju," je ob njegovi smrti zapisala direktorica vladne službe za zakonodajo Ksenija Mihovar Globokar.
Pogreb Šmidovnika bo v četrtek, je še zapisano na spletni strani vladne službe.
