Za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina je treba trenutno odšteti 1,183 evra, 100-oktanskega bencina 1,238 evra, dizelskega goriva 1,025 evra in kurilnega olja 0,739 evra. Cena 95-oktanskega bencina je bila na tako nizki ravni nazadnje marca 2010, 100-oktanskega bencina septembra 2010, dizelskega goriva oktobra 2009, kurilnega olja pa aprila 2010.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je lani jeseni pred iztekom tedanje uredbe vlado pozvalo, naj se odloči, kako bo ta trg urejen v prihodnje. Vlada je takrat sklenila, da še štiri mesece ohrani obstoječi model oblikovanja cen, v tem času pa pridobi dodatne analize trga, na podlagi katerih se bo odločila o morebitni liberalizaciji trga.
Na ministrstvu so poudarili, da ostajajo naklonjeni liberalizaciji trga naftnih derivatov. Medresorsko usklajevanje poteka, podrobnejše informacije pa bodo lahko podali, ko bo o predlogu odločila vlada. Vlada bo o tem po pričakovanjih odločila do februarja, ko se izteče veljavna uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov. Ta določa, da se cene goriv izračunavajo na vsake 14 dni po modelu, ki upošteva gibanja cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in tečaj dolar-evro. Distributerji imajo ob tem od oktobra 2014 enake marže - za bencina 0,08701 evra, za dizelsko gorivo 0,08158 evra in za kurilno olje 0,05370 evra za liter.
Vlada ne pričakuje podražitev
Če se bo vlada odločila sprostiti cene naftnih derivatov, ministrstvo ne pričakuje znatnega povišanja cen naftnih derivatov, saj da je potencialni dvig marž in s tem cen naftnih derivatov navzgor omejen zaradi več dejavnikov.
Marže distributerjev namreč predstavljajo le okoli šestodstotni del v celotni strukturi cene naftnih derivatov, medtem ko nabavna cena na svetovnem trgu skupaj z dajatvami predstavlja okoli 90 odstotkov maloprodajne cene - morebiten dvig marž bi torej imel po oceni ministrstva sorazmerno majhen vpliv na končno ceno posameznih naftnih derivatov. Poleg tega se bo povečala konkurenca med ponudniki, zaradi česar se lahko sčasoma pričakuje postopen padec cen naftnih derivatov.
Na avtocestah višje cene, v mestih in ob mejah nižje
Ministrstvo pričakuje, da bi ob liberalizaciji prišlo do različnih ravni cen po državi - cene naftnih derivatov na avtocestah bi bile višje, medtem ko bi bile v mestih in ob mejah zaradi konkurence nižje.
Ob morebitni liberalizaciji trga bo sicer po oceni gospodarskega ministrstva potreben okrepljen nadzor agencije za varstvo konkurence proti usklajenemu delovanju dveh največjih distributerjev (Petrol in OMV obvladujeta okoli 87 odstotkov trga), saj obstaja možnost, da bi ta dva ponudnika med seboj delovala usklajeno.
Ministrstvo za infrastrukturo proti
Na ministrstvu za infrastrukturo bodo medtem po besedah ministra Petra Gašperšiča nasprotovali sprostitvi cen goriva. "Po ocenah in analizah, ki smo jih dobili, bi sprostitev cen goriva namreč povzročila podoben učinek, kot ga načrtujemo z uvedbo infrastrukturnega prispevka, pri čemer bi denar šel v žepe trgovcev. Računamo, da je bolj smotrno, da se uvede prispevek, ki bo namenjen za investicije v infrastrukturo, kot da uvedemo sprostitev cen goriv," je pred dnevi dejal minister.
