Nova računovodska direktiva, ki je nadomestila tedaj že zelo zastareli direktivi s tega področja, je bila sprejeta leta 2013. Z njo naj bi se med drugim pomembno pripomoglo k poenotenju pravil sestavljanja računovodskih izkazov in poročanja v EU, saj enotno določa velikostne razrede družb in bilančne sheme, za katere načeloma veljajo enaka pravila.
Glavni namen prenosa direktive je poenotiti pravila računovodenja na območju EU ter omogočiti primerljive in enakovredne informacije iz letnih poročil gospodarskih družb.
Direktiva članicam tudi omogoča, da v svoji nacionalni zakonodaji predvsem za mikro in majhne družbe določijo pravila računovodenja tako, da pomembno zmanjšajo zahteve računovodenja, poročanja in javne objave poročil.
Na tej podlagi je bilo spremenjeno ustrezno poglavje zakona o gospodarskih družbah, posledično so na Slovenskem inštitutu za revizijo pripravili spremembe slovenskih računovodskih standardov. Ti so bili ta mesec objavljeni v Uradnem listu, njihova uporaba pa bo obvezna za računovodske izkaze za poslovna leta, ki se začnejo po 1. januarju 2016.
Prav veliko pravih vsebinskih sprememb merjenja in vrednotenja računovodskih kategorij ne prinašajo. "Prepričan pa sem, da so prijaznejši za uporabo in bodo tudi poenostavili računovodenje," je za STA povedal direktor Slovenskega inštituta za revizijo Marjan Odar.
Kot je pojasnil, so novi računovodski standardi pisani predvsem za majhne in srednje organizacije in ne obravnavajo pravil računovodenja zapletenejših poslovnih dogodkov. "Sledijo ideji poenostavitve računovodenja predvsem za mikro družbe in želijo hkrati poenotiti računovodenje za vse organizacije, ki računovodijo po slovenskih računovodskih standardih," je pojasnil.
Prenovljeni slovenski računovodski standardi naj bi olajšali računovodenje v družbah, ki niso zavezane h konsolidaciji, prav tako pa naj bi pomenili korak h poenostavitvi obstoječih standardov.
Za h konsolidaciji zavezane družbe, kot so velike skupine, zakon o gospodarskih družbah določa, da morajo konsolidirano letno poročilo obvezno sestaviti v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Novi slovenski standardi zato ne obravnavajo več pravil konsolidiranja, kljub temu pa jim je dodano poglavje, v katerem so v celoti predstavljena računovodska pravila za sestavo konsolidiranih računovodskih izkazov.
Ob tem pa so novi računovodski standardi samostojni in se ne sklicujejo več na mednarodne standarde računovodskega poročanja. "To pa ima tudi prednost, da jih ne bo treba več tako pogosto spreminjati, kot smo morali to do sedaj početi zaradi stalnega spreminja ter dopolnjevanja mednarodnih standardov," je še povedal Odar.
