Novice Svet24

Na revščino otrok zelo vpliva izobrazba staršev. Manj ko so izobraženi njihovi starši, večja je verjetnost, da bodo otroci živeli v revščini. Veliko več revnih otrok pa prihaja tudi iz begunskih družin. Pri takšnih otrocih je večja verjetnost, da bodo podvrženi slabšemu zdravju, slabšim ocenam, da ne bodo dokončali šolanja, težje bodo dobili zaposlitev in razvili svoje potenciale.

Še bolj pa skrbi, da se število otrok, ki živijo v revščini, ne zmanjšuje, temveč v večini držav celo povečuje. Šokantno je, da so otroci, stari do 18 let, med vsemi skupinami prebivalstva v največji nevarnosti, da bodo živeli v revščini ali socialni izključenosti. Za to obstaja kar 27-odstotna možnost, medtem ko je med tistimi, starimi od 18 do 64 let, takih 24 odstotkov, med starejšimi od 65 let pa je takšnih 21 odstotkov.

Revščina odvisna od ukrepov države

STA

Dekanja fakultete za socialno delo, dr. Vesna Leskošek, pravi, da kriza ni glavni vzrok za revščino otrok: »Podatki povedo, da je revščina otrok odvisna predvsem od ukrepov države. Revščina se v večini držav povečuje, kar pomeni, da se države odpovedujejo skrbi za dostojno preživetje ljudi in jo vse bolj prepuščajo njim samim.« Kot pravi dr. Gal Kirn, postdoktorski raziskovalec na Humboldtovi univerzi v Berlinu, je to posledica neoliberalizacije družbenih odnosov. »Gre za socialni darvinizem in brutalno konkurenco«, ki po njegovem mnenju razbija družbo.

Slovenija med državami z najmanj revnimi

Kot kažejo podatki, smo v Sloveniji glede stopnje revščine med državami, ki jim kaže najbolje: »Res je stopnja tveganja revščine nizka, vendar se vztrajno zvišuje,« pravi Leskoškova, od leta 2006 do lani se je zvišala za več kot tri odstotke. »To lahko pripišemo ekonomski krizi pa tudi ukrepom vlade, ki je v letu 2010 oklestila socialne dajatve in povečala pogojevanost dostopa do njih. Ker je revščina otrok odvisna od statusa družine, je treba pogledati, kakšni so dohodek družine in njihove dajatve,« še razloži Leskoškova. Njeno mnenje deli tudi Kirn: »Zaradi upadanja državnih in socialnih institucij morajo za otroke vse bolj skrbeti družine. Kar je težavno, če imate v družini enega brezposelnega ali osebo s povprečnimi dohodki.«

Varljivi podatki

Reuters

Po mnenju Kirna je vzroke za nižji delež revnih otrok v Sloveniji mogoče iskati v preteklem sistemu: »Padec socializmov in zaton socialne države sta vsak zase poskrbela za dostojno in varno življenje predvsem tistih najbolj marginaliziranih: otrok, žensk in manjšin. V tem sistemu se je zgradil sistem socialnih služb, šol, vrtcev.« Toda ali tako nizka statistična stopnja revščine otrok pri nas drži? Vesna Leskošek dvomi: »Podatki niso skladni s poročanjem nevladnih organizacij o skokovitem naraščanju revščine, ki jo beležijo. O vedno več lačnih otrocih govorijo šole. Točnega podatka ne poznamo, je pa verjetno večji od uradnih statistik.«

Več revnih, kot kažejo podatki

Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje, meni, da je podatek o številu revnih otrok pri nas pod realno mejo: »Pod pragom revščine ne živijo le ljudje, ki so odvisni od socialnih transferjev, temveč vanjo drsi tudi vse več takih družin, kjer so starši zaposleni za minimalno plačilo, s katerim ne zmorejo kriti niti osnovnih stroškov. V revščino drsi tudi vse več družin, v katerih je prisotna bolezen ali nastopi nenadna smrt enega od staršev. V revščini živijo tudi mnogi upokojenci, mladi brez zaposlitve in prekarni delavci.« Kot še pravi, se nanje dnevno obrne od 40 do 60 ljudi, samo v projekt Botrstvo pa je vključenih 4500 otrok.

Skrivajo revščino

Toda zakaj na ulicah ne opazimo veliko revnih? Mnogokrat lahko vidimo veliko ljudi, ki v nakupovalnih centrih nakupujejo, in zdi se, kot da krize in revščine ni. Anita Ogulin pojasnjuje: »Iz izkušenj vemo, da jih je še mnogo, ki bi pomoč potrebovali, pa se na nas še niso obrnili. V Sloveniji namreč mnogo in preveč ljudi svojo stisko skriva in za pomoč zaprosi šele, ko je situacija že skoraj nerešljiva.«

Potreba po socialnih politikah

Za zmanjšanje revščine bomo potrebovali bolj aktivno politiko države. Vesna Leskošek pojasni: »Premisliti je treba o načinu prerazpodelitve v prihodnje. Predlog, vreden razmisleka, je univerzalni temeljni dohodek.« Banka Goldman Sachs je izračunala, da bi na leto potrebovali 175 milijard dolarjev, da bi odpravili revščino. To predstavlja manj kot odstotek premoženja najbogatejših držav na svetu! Če nam gre res za otroke, je skrajni čas, da preobrnemo trende in na prvo mesto postavimo zmanjševanje revščine, ki najbolj prizadene prav otroke, tiste, ki so za to najmanj krivi in odgovorni.

Reuters

Reuters