Na pogrebu pa je zadonel tudi krasen glas Tereze Kesovije, ki je prijateljici zapela v zadnje slovo.
Po nekajmesečnem boju z rakom je 52-letna Simona Weiss kljub močni volji izgubila poslednjo bitko.
Zadnji pozdrav pa se je zgodil v sredo, 23. decembra, ko se je nepregledna množica ljudi stisnila ob žalujočo družino in jo pospremila na zadnjo pot, k večnemu počitku. Njen Goran pa ji je na krasnem vencu zapisal: "Lahko noč, ljubezen moja."
Simonin pogreb je bil zelo ganljiv, Goran s sinovoma je bil popolnoma strt. Poleg njih je stala cela družina, tudi Simonini starši, ki so še živi.
Na pogreb so prišli mnogi glasbeni kolegi, med katerimi tudi Saša Lendero, Werner, Jože Potrebuješ, Tanja Žagar, Zlatko Dobrič in drugi. Seveda so na pogreb prišli tudi člani skupine The Drinkers, Miro Murvar in Koli, ki so Simoni pred leti posvetili tudi pesem z naslovom Simona.
Simono je mati narava bogato obdarila. Ampak prav zaradi izjemne lepote se je očitno mnogim zdelo, da mora biti pod svetlimi lasmi praznina. Simona je vedno znova dokazovala, da je inteligentna poslovna ženska z veliko empatije. Njen posel ji je prinesel tudi finančno varnost, vendar je vedno poskrbela tudi za druge. Ne samo za svoje najdražje, ki jih je vedno vključevala v svoje projekte, tako da so si celo družinski člani razdelili kakšne obveznosti pri organizaciji koncertov in podobnega, med ljudi je delila tudi svoja oblačila, rože na koncertih, zelo veliko je darovala v dobrodelne namene, pri čemer je ena od redkih znanih osebnosti, ki ni samo posodila svojega imena za kakšno dobrodelno organizacijo, pač pa je delila tudi od prodaje plošč in drugih dohodkov.
Pred dobrim desetletjem se je umaknila z glasbenih odrov in se posvetila predvsem družini – otrokoma Simonu in Reneju ter možu. Danes se zdi, da je globoko v sebi čutila, da se v telesu dogaja sprememba, pa čeprav se očitno ni zavedala, da gre za bolezen, ki se je že takrat začela širiti po njenem telesu in se je do letošnjega poletja, ko je le dobila diagnozo, že tako ugnezdila, da je bilo za operacijo prepozno. Po umiku z odrov se je posvetila psihologiji.
Diplomirala je, zdaj pa je bila že pred zaključkom doktorata. Po prvih predsodkih študijskih kolegov in profesorjev, češ da gre le za novo muho zvezdnice, je dokazala, da misli resno s pomočjo otrokom z avtističnimi motnjami, tako da je za diplomsko nalogo dobila celo nagrado, ki zdaj verjetno stoji na isti polici z nagradami, ki jih je dobila za pevske dosežke.
Sonce mojih dni
Pri grobu, okoli katerega so stali objokani obrazi družine in prijateljev, je zbor zapel njeno pesem Sonce mojih dni. Kar naenkrat se je moškim glasovom pridružil še eden, žalosten, strt od bolečine, a močan, prepoznaven … Tudi Goran je zapel in se tako poslovil od svoje življenjske ljubezni. Zajokali so čisto vsi.
