Kaj sporoča včerajšnji referendumski dan? Da si del državljanov in državljank želi države, v kateri vladajo sožitje, strpnost, odprtost in predvsem enakopravnost. Da se je del državljanov odločal na podlagi tudi nekaterih zavajajočih zaključkov predreferendumske kampanje. In ne nazadnje, da je o pravicah ljudi odločala večina. Res je, v Sloveniji ima oblast ljudstvo. Menda. A tudi tokrat se je izkazalo, da je dobršen del volilnega telesa ostal doma. Je to zgolj zato, ker so apatični državljani? Morda. A iz kar nekaj ust je bilo slišati, da se referenduma ne bodo udeležili, ker se jim ne zdi pošteno, da odločajo o pravicah sodržavljanov. Pa tudi, da prav zato bojkotirajo volilni monstrum, za katerega bomo plačali tri milijone evrov.
SESUTA SPLETNA STRAN IN ZMEDA
Dobrih dvajset minut po zaprtju volišč se je spletna stran Državne volilne komisije sesula, družbena omrežja so pregorevala od veselja zagovornikov novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ko so rezultati predčasnega glasovanja kazali v njihov prid. Tako so se v kampanji Čas je ZA zahvalili vsem, ki so s svojo udeležbo na referendumu pokazali, v kakšni družbi želijo živeti.
"Tisti, ki so glasovali za izenačitev, so glasovali za edino možno zakonsko ureditev, ki omogoča enake pravice vsem državljanom," je dejala vodja kampanje Nika Kovač. Kmalu zatem so se oglasili tudi z nasprotne strani. Aleš Primc iz Koalicije Za otroke gre je po zaprtju volišč verjel, da se bo volilna udeležba po vseh seštetih podatkih dvignila čez 35 odstotkov, kar bi po njegovem mnenju predstavljalo udeležbo, ki bi zagotavljala zavrnitev zakona. Primc sicer pred konkretnejšimi rezultati izida ni želel napovedovati. "Pričakujemo ga v ponižnosti in miru, kakršenkoli že bo," je dejal. Veselje se je le nekaj minut do osmih zvečer prevesilo na stran nasprotnikov novele zakona, saj je kar naenkrat čez 60 odstotkov glasov, oddanih v volilne skrinjice, izkazovalo svoj glas proti. Za dodatno zmedo je še enkrat več poskrbela DVK, ki se je zmotila pri štetju volilne udeležbe.
OSTRA KAMPANJA, PESTER VOLILNI DAN
Tokratna kampanja pred referendumom je bila izredno napeta. Polna skrajnih stališč, tudi zavajanj in laži, ki smo jih razkrinkali tudi v našem časniku. Skoraj pričakovano je zato prišlo tudi do veliko prijav domnevnih kršitev volilnega molka. V tem času je namreč dežurna služba ministrstva za notranje zadeve prejela skupaj 106 obvestil o domnevnih kršitvah. Za 62 primerov so že včeraj ugotovili, da ne gre za kršitve volilnega molka oziroma volilne zakonodaje. "Inšpektorat RS za notranje zadeve tako zdaj na osnovi prejetih obvestil obravnava 44 zadev. Od teh se jih največ, 15, nanaša na objave na družbenih omrežjih," so nam včeraj popoldne sporočili z inšpektorata za notranje zadeve.
RAZKLANI IN APATIČNI
Slovenija je tudi s tokratnega referenduma izšla razklana. Morda še bolj kot kadarkoli prej, saj smo tokrat razklani na tri strani. Na tiste za in tiste proti, pa tudi na tiste, ki jim je vseeno. In to bi nas moralo skrbeti.
Na vprašanje "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 3. marca 2015?" so volilni upravičenci odgovorili takole:
Po neuradnih izidih je za zakon glasovalo slabih 37 odstotkov, proti pa dobrih 63 odstotkov volivcev. Večina volivcev je glasovala proti uveljavitvi zakona, in sicer 359.528. Za je glasovalo 210.967 volivcev. Ob 35,37-odstotni udeležbi je nasprotnikom zakona uspelo doseči kvorum, ki je potreben za zavrnitev zakona. Ta določa, da mora proti uveljavitvi zakona glasovati vsaj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev, kar glede na volilne imenike, pripravljene pred tokratnim referendumom, pomeni 342.810.
