Omenjeni zakon je namreč povprečnino za prihodnji dve leti določil pri 522 evrih na prebivalca, čemur so občine ves čas nasprotovale. Pripravljene so bile pristati na 536 evrov, kar bi po njihovi oceni omogočilo še vzdržno financiranje občin.
Ob tem pa v združenjih opozarjajo, da bi po zakonu o financiranju občin povprečnina dejansko morala znašati 652,6 evra. Neupoštevanje sistemskega zakona pa je tudi razlog za zahtevo po odstopu Mramorja, saj gre po njihovem mnenju za nevzdržno sanje, ko država sama krši načela pravne države.
Ob zahtevi za Mramorjev odstop so danes podali tudi predlog, da vlada v najkrajšem možnem času sprejme novelo zakona o izvrševanju proračuna za prihodnji dve leti ter z ustreznimi prerazporeditvami znotraj državnega proračuna zagotovi dodatna sredstva in s tem občinam omogoči izvajanje njihovega poslanstva.
Vztrajajo pri povprečnini v višini 536 evrov, kar po besedah predsednika Skupnosti občin Slovenije Ivana Žagarja pomeni ohranitev približno enake ravni financiranja, kot je v letošnjem letu. V izjavi po predaji podpisov je pojasnil, da je treba upoštevati, da pri zniževanju stroškov občin ni bilo veliko doseženo, finančne obveznosti pa bodo pri plačah zaradi sprostitve napredovanj v javnem sektorju večje tudi za občine.
V zadnjih letih, ko se je nižala povprečnina, so se občine znašle v izjemno težki situaciji, je dejal Žagar. "Upam, da je tudi ta seznam podpisov zelo jasen signal vladi, da pomembno premisli, kako naprej, in da še v letošnjem oz. naslednjem letu popravi povprečnino, da bodo lahko občine kolikor toliko normalno delovale," je poudaril.
Če vlada ne bo pokazala razumevanja za stisko občin, jim preostanejo še pravni postopki, je dejal Žagar. Ob tem je spomnil, da so že v boju za letošnjo povprečnino posegli tako po tožbi, kot po ustavni presoji.
