Novice Svet24

KAJ JE VAROJA?
Varoja je zajedavec na čebelah, ki izvira iz Indije. Vzhodnoazijski tip čebele lahko s tem zajedavcem živi v simbiozi, medtem ko na evropskem tipu čebele povzroča masaker že zadnjih 30 let. Ko se varoja enkrat naseli v panje in se nenadzorovano razmnoži, umirajo celotne družine.

Vendar čebelarji opozarjajo, naj ne mečemo vseh v isti koš in naj se zavedamo, da med drugimi sporen amitraz uporabljajo tudi v Nemčiji, Italiji, Franciji in drugih evropskih državah.

Na zdaj preiskovanega podjetnika iz Vrhnike, pri katerem poleg nekaterih slovenskih čebelarjev nedovoljena sredstva po naših informacijah kupujejo tudi številni italijanski čebelarji, so čebelarji glasno opozarjali že pred petimi in več leti. Marija Sivec, kobariška čebelarska mojstrica, predsednica kluba čebelarskih mojstrov ter svetovalka na terenu, se zato čudi, kaj so veterinarski inšpektorji počeli do zdaj. Slovenske potrošnike miri, naj ne posplošujejo, temveč najdejo čebelarja, ki mu zaupajo. Po njenem mnenju je v Sloveniji še vedno mnogo poštenih in dobrih čebelarjev, ki jim je mar za čebele in kakovost medu.

Mateja Jordovič Potočnik

»Marsikaj sem videla na terenu in lahko z gotovostjo trdim, da so med slovenskimi čebelarji tudi slabi – taki, ki raje posežejo po nedovoljenih sredstvih, ki pri boju s škodljivcem zagotavljajo hitre učinke. Ta packarija iz vrhniškega podjetja naj bi delovala takoj in zagotavlja skoraj stoodstotno preživetje čebel, medtem ko je pri zdravljenju z dovoljenimi sredstvi pomrlo od 30 do 40 odstotkov čebel (za nekatere velike čebelarje to pomeni več kot 20.000 evrov izgube, op. p.). Ker se številnim čebelarjem s škodljivcem ne ljubi ukvarjati dolgoročno, kot na primer z dovoljeno oksalno kislino, ki zahteva osem ponovitev v natanko določenih razmakih (priprava in postopek sta zelo dolgotrajna) so uporabili nelegalne načine,« pravi Sivčeva.

Je med varen ali ne?

Po ugotovitvah Uprave za varno hrano količine ostankov aktivnih učinkovin tako v medu kot v satju ne ogrožajo zdravja potrošnikov. Doc. dr. Miran Brvar s Centra za zastrupitve Interne klinike UKC Ljubljana pa pravi, da je med čebelarjev, ki so za zdravljenje varoje uporabljali insekticida amitraz in rotenon ter pesticid klorfenvinfos, nevaren. Opozoril je, da gre za strupene snovi, ki so zdravju nevarne že v majhnih količinah. »Rotenon lahko povzroči prezgodnjo demenco, okorelost in tresenje. Gre za bolezen, ki je podobna Parkinsonovi bolezni.«

Po ugotovitvah Uprave za varno hrano količine ostankov aktivnih učinkovin tako v medu kot v satju ne ogrožajo zdravja potrošnikov.

Hormonski morilci

Klorfenvinfos in amitraz sta najverjetneje hormonska motilca, ki že v majhnih koncentracijah motita razvoj otrok, povzročita prezgodnjo puberteto, neplodnost, feminizacijo moških in prezgodnje pojave rakov, predvsem tistih, ki so hormonsko odvisni (npr. raka dojke in prostate). Rotenon in klorfenvinfos sta že 20 let prepovedana. Gre za strupene snovi, ki jih v hrani ne sme biti. Med čebelarjev, ki so uporabljali te kemikalije, je treba odstraniti s trga. Mejne koncentracije, ki se omenjajo, so arbitrarno določene in dogovorjene med politiko, stroko in raznimi lobiji, npr. prehransko industrijo. Tudi če je koncentracija teh kemikalij pod mejno vrednostjo, ne pomeni, da je hrana varna. Treba je namreč upoštevati celotno skupino kemikalij, saj se učinki seštevajo.
Naša sogovornica pa opozarja na pomanjkanje nadzora. Tega bi pričakovali tako potrošniki kot čebelarji, ki jim tisti nevestni in manj izobraženi kolegi uničujejo posel in mečejo slabo luč na vse čebelarje ter na do nedavnega zelo spoštovan slovenski med.