Na vladi so se odločili delno prekiniti molk glede državnega posla s podjetjem Minis, o katerem smo pisali včeraj. Poslali so nam pojasnilo in navedli, zakaj so izbrali omenjeno podjetje za pomoč pri postavljanju ograje na meji. Vendar so se pri postavljanju novih vprašanj spet začeli sklicevati na tajnost.
STA
Čeprav je predsednik vlade dejal, da o poslu ni obveščen, so na vladi sprejeli sklep, po katerem je posle prevzelo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Kot so nam sporočili z vlade, se je ministrstvo za notranje zadeve na podlagi izjemnih varnostnih okoliščin, ki jih niso mogli predvideti, odločilo, da izvede razpis za pridobitev zunanjega izvajalca pri izvedbi del na terenu, ki zahtevajo mehanizacijo in orodja, s katerimi ministrstvo ne razpolaga.
Čeprav je predsednik vlade Miro Cerar vedno znova zagotavljal, da so na begunsko krizo pripravljeni, so nam s tem odgovorom z vlade pravzaprav priznali, da jih je situacija presenetila. Zato so očitno morali na hitro, brez razpisa, pridobiti podjetje, ki jim je bilo pripravljeno nuditi pomoč pri postavljanju bodeče žice na meji. A zakaj so izbrali prav podjetje Minis iz Žalca?
Cene so preverjali pri treh ponudnikih
Cene so na ministrstvu preverjali pri treh ponudnikih. V nasprotju s preteklimi tedni, ko zaradi zaupnosti postopkov niso želeli podrobneje pojasnjevati situacije, so se naposled odločili razkriti ceno predvidenih ponudnikov. Podjetje ITSing je za postavitev metra ograje ponudilo ceno 13,70 evra na meter, obrtno-gradbeno podjetje Remont 11,71 evra in podjetje Minis 7,69 evra. Vse cene so vključevale DDV, na ministrstvu pa so se odločili za najcenejšega ponudnika.
STA
Od informacijske pooblaščenke poskušamo pridobiti podatke, kakšen je bil strošek postavljanja bodeče žice, ker vlada tega podatka ne želi razkriti.
Nova nepojasnjena vprašanja
Ni jasno, zakaj so se odločili prav za te tri ponudnike in kako so z njimi stopili v stik. Na koncu so namreč izbrali nepoznano podjetje, ki nima spletne strani in v preteklosti ni opravljalo večjih tovrstnih del. Kot pa smo že poročali včeraj, je imelo prav izbrano podjetje Minis svoj sedež na istem naslovu kot žalski lokalni odbor stranke SMC. Ali gre res zgolj za naključje? V SMC pravijo, da je tako, in zanikajo povezave s podjetjem Minis. V odgovoru so nam napisali še, da je okvirna vrednost pogodbe vključno z davkom znašala 250 tisoč evrov. Podjetju so torej s pogodbo želeli plačati posel, ki bi zajemal postavitev 32 kilometrov bodeče žice. Vsaj tako so trdili pred dvema dnevoma, včeraj pa so nam dejali, da so podjetje najeli za nabavo. Pogodba je bila sklenjena 26. novembra, ograjo pa so začeli postavljati že pred tem datumom. Zakaj se je naenkrat pojavila potreba, da jim pri postavljanju pomaga tudi zunanji izvajalec, ki naj bi razpolagal z mehanizacijo, ki je policija nima? Na kakšen način so pred tem postavljali ograjo? Ali je možno, da so samo izkoristili priložnost za omogočanje posla izbranemu podjetju? Nakup ograje bi bil namreč cenejši, če bi ga brez posrednikov v tujini neposredno izvedla vlada.
Člen zakona o javnem naročanju, po katerem je ministrstvo izvedlo razpis (3. odstavek 29. člena, oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave) - Samo če je to nujno potrebno, kadar je iz razlogov, ki jih ni bilo mogoče predvideti in jih v nobenem primeru ni mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, javno naročilo neizogibno potrebno oddati in ni mogoče spoštovati niti skrajšanih rokov, ki so predpisani za odprti postopek ali postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopek s pogajanji po predhodni objavi.
Drugo Plohlovo podjetje v težavah
Poleg podjetja Minis ima Bojan Plohl v lasti podjetje Plus Alpha. Problem pa je, da je to njegovo podjetje davčni dolžnik, ki ima na sodiščih odprte tožbe. Tudi to podjetje je imelo v preteklosti, tako kot Minis, blokirane račune. Zakon o javnem naročanju določa, da se mora iz postopka javnega naročanja izločiti ponudnike, ki imajo neplačane obveznosti s plačili davkov že v vrednosti samo 50 evrov. Ministrstvo bi v luči dobrega gospodarjenja lahko zahtevalo finančno poročilo povezanih družb, torej tudi podjetja Plus Alpha. Tako bi prišlo do ugotovitve, da izbrano podjetje ni primerno za dodelitev posla.
Nakazilo sklada za blagovne rezerve
Nakazilo Zavoda za blagovne rezerve pa je bilo skoraj dvakrat višje od zneska, ki ga je s pogodbo pridobilo podjetje Minis. Na račun podjetja, ki je imelo še mesec dni nazaj blokiran račun, so nakazali kar prek 450 tisoč evrov, sklenjena pogodba pa jim je zagotavljala samo znesek v višini 250 tisočakov. Tako je podjetje prejelo že več denarja, kot bi ga moralo ministrstvo plačati najdražjemu ponudniku. Ali je bila tudi tu, po vzoru starih praks, namerno postavljena najnižja cena in se je na ta način izigralo ostala podjetja, ki so konkurirala za posel, cena posla pa bo pozneje še bolj naraščala? Postavlja se tudi vprašanje, za koliko bi na takšen način oškodovali državni proračun. Odpira se torej veliko novih vprašanj, na katera žal ne dobimo odgovora, saj se vlada spet skriva za tajnostjo podatkov, ki, kot pravijo, nastanejo z združevanjem in povezovanjem podatkov, in zato jih, čeprav podatki niso tajni sami po sebi, še vedno ne morejo razkriti. Čeprav so pred tem podatke že delno razkrili, postaja jasno, da odgovorov, ki bi očitno razkrili preveč, nočejo razkriti.
STA
