Uradni veterinarji so obdolžilni predlog zoper družbo in njeno odgovorno osebo podali zaradi dajanja neregistriranega zdravila v promet, neizpolnjevanja pogojev za promet z zdravili, uvoza učinkovine brez vpisa v register uvoznikov učinkovin, neupoštevanja prepovedi dajanja na trg in uporabe določenih substanc, ki nimajo dovoljenja.
Veterinarji uprave, ki je zaradi kompleksnosti zadeve na tem primeru delala dlje časa, bodo zoper odgovorno osebo podali tudi kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufije oz. preslepitve kupcev, zaradi suma utaje davka pa so zadevo odstopili Finančni upravi RS.
Nadzorovani tudi čebelarji
Poseben nadzor z namenom ugotavljanja ostankov aktivnih in pomožnih substanc ter organskih spojin v vosku in medu so izvedli tudi pri čebelarjih, za katere so na podlagi podatkov o prejetih pošiljkah sumili, da so prejemali in uporabljali preparate podjetja APIS M&D.
Nadzor je doletel 20 čebelarjev, in sicer 4. in 5. avgusta. Odvzeli so jim 20 vzorcev medu in 21 vzorcev satja z medom.
V desetih vzorcih satja oz. 48 odstotkih so ugotovili prisotnost ostankov aktivnih substanc (amitraz in/ali klorfenvinfos). V tistih vzorcih, kjer so zaznali prisotnost aktivnih učinkovin, so naknadno opravili tudi analizo medu iz satja, kjer so v 60 odstotkih oz. šestih primerih ugotovili ostanke amitraza, a vrednosti niso presegale maksimalne vrednosti ostankov, ki so določene z evropsko uredbo.
V petih primerih oz. 25 odstotkih vzorcev medu, ki je bil namenjen na trg, so prav tako zaznali prisotnost amitraza, vendar je bila tudi tu v vseh petih primerih ugotovljena vrednost pod mejno vrednostjo varnosti živila. V štirih od petih vzorcev medu, namenjenih na trg, v katerih so ugotovili amitraz, so dokazali tudi prisotnost aktivnih spojin v vosku.
Uprava je na osnovi opravljenih pregledov ugotovila, da čebelarji v velikem odstotku uporabljajo neregistrirane preparate za zdravljenje varoje. Ostanke aktivnih učinkovin so ugotovili tako v medu kot v satju, vendar količine ostankov v medu ne predstavljajo tveganja za zdravje potrošnikov.
Po drugi strani pa izdelki medu s satjem, ki se pojavljajo na trgu, lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, saj bi ostanki klorfenvinfosa, aktivne učinkovine, ki se uporablja kot pesticid, iz satja lahko prešli tudi v telo, če bi posameznik zaužil nekaj tega satja skupaj z medom.
Na upravi izpostavljajo tudi, da preparati, katerih priprava ne sledi predpisanim standardom glede določitve ustreznih koncentracij farmakoloških spojin in ustreznih čistosti pomožnih učinkovin, predstavlja tveganje, saj se zvišuje odpornost povzročitelja varoje na omenjene spojine, to pa pomeni, da obstoječi preparati, ki so registrirani na tržišču za zdravljenje varoje, ne zagotavljajo več učinkovitega zdravljenja čebeljih družin.
Opozarjajo tudi, da čebelarji ne dobijo točnih informacij o načinih zatiranja varoje s kemičnimi sredstvi niti na izobraževanjih v okviru javne svetovalne službe v čebelarstvu niti na spletu. Kot so zapisali, na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije niso našli jasnega in nedvoumnega sporočila, naj čebelarji uporabljajo pri zatiranju varoje s kemičnimi sredstvi samo registrirane pripravke na način, kot jih priporoča proizvajalec.
