Točno ozadje zgodbe ni znano, naj pa bi gospa utrpela lažjo kap, ob očitno nerodnem parkiranju pa so v avtomobilu pustili obvestilo, da gre za nujen primer, potrjen s strani Nujne medicinske pomoči zdravstvenega doma Vrhnika. Redar ali redarka je v vsej svoji vnemi obvestilo mirno ignoriral(a). Kot je pozneje povedala hčerka te gospe, bodo redarji menda uslišali pritožbo in stornirali kazen.
Že mogoče, da bi lahko šlo za izkoriščanje in to redarji v tem primeru že vedo, a vseeno, bolj verjetno je, da je po slovenski tipični maniri povprečen redar nekdo z osnovno šolo, ki ga niso marali niti sošolci in potem 30 ali 40 let pozneje svoje frustracije zdravi s tistega malo apartčikovske moči, ki jo ima kot redar.
"Gre za princip, pa če potem takoj umrem," bi verjetno rekel nekdo, ki je prispeval spodnji del zgodbe za brisalci.
