Povod odprtja Centra za svetovanje in psihoterapijo je v tem, da je bilo med uporabniki drog vse več povpraševanja po svetovalnih in terapevtskih storitvah. V tovrstne programe se vključuje vse več uporabnikov,ki imajo težave predvsem zaradi uporabe klubskih drog, kot so kokain in amfetamini, ter novih sintetičnih drog. Med sintetičnimi drogami je že nekaj časa v glavnem mestu priljubljen tako imenovani sladoled, gre za kemično spojino trimetilmetkatinon (3-MMC).
Terapevtski program poteka enkrat ali dvakrat tedensko na individualnih ali skupinskih srečanjih. Na njih se lahko posameznik predstavi le z imenom.
OKUS PO VANILIJI
Droga je ime dobila po okusu. Eden izmed prvih dobaviteljev ga je namreč redčil s prehranskim dopolnilom, ki ga po navadi uporabljajo športniki in ima okus po vanilji. Ko so uporabniki to zaznali, so spojino poimenovali sladoled. Na trgu se je pojavil pred tremi leti in se tudi obdržal. Še več, hitro se je zavihtel na visoko mesto priljubljenosti glede mamil med mladimi. Poleg ekstazija in kokaina je namreč med najbolj uporabljenimi drogami. Dostopen pa je v obliki prahu ali kristalov.
NAJPREJ DVIGNE, TEMU SLEDI MRAK
Mina Paš, zdravnica in strokovna sodelavka v Drogartu, razlaga učinke sladoleda: »Uporabnika na začetku stimulira, ga odpre, spodbudi h komunikaciji z ljudmi. Drugi dan sledi nasprotna slika, nastopi depresija, brezvoljnost in je po navadi potrebno kar nekaj časa, da se posameznik sestavi.« Uporabniki si ga po navadi postrežejo z njuhanjem ob koncu tedna. Za en gram odštejejo 25 evrov. Za primerjavo: gram kokaina stane 80 evrov.
CENA IGRA VLOGO
Pred kratkim so v Drogartu opravili raziskavo, v kateri so spraševali uporabnike, kaj vpliva na odločitev, po kateri drogi bodo posegli. Ugotovili so, da so odločilni dejavniki: dostopnost in čistost, učinek in cena. Ali je droga legalna ali ne, ne igra nobene vloge.
POTEŠI NOTRANJO BOLEČINO
V ozadju opisanih dejavnikov je bistveno vprašanje, zakaj nekdo sploh poseže po drogi. Sogovornica opaža, da s sladoledom posameznik poteši notranjo bolečino. Je odgovor na nezadovoljene osnovne potrebe v otroštvu. Prav tako se lahko vzrok skriva v travmah, ki so se pojavile pozneje v življenju. Med uporabniki je veliko takih, ki niso imeli kvalitetnih stikov s starši in so bili čustveno zanemarjeni. Lani je denimo na vrata Drogarta potrkal najstnik, ki je bil star komaj 14 let. Glede starosti uporabnikov Paševa še pove, da k njim pridejo po pomoč največkrat uživalci, starih okoli dvajset let. Sogovornica razkriva, da se v svetovalnico vključuje več moških kot žensk in da polovica njihovih uporabnikov hodi v službo. Nežnejši spol spada v najbolj ranljivo skupino, ker se ženske bojijo, da jim bodo odvzeli otroke, če se bo izvedelo, da so uporabnice drog. Zato se v manjši meri v primerjavi z moškimi odločijo za pomoč. Svetovalno-terapevtski program pa je popolnoma prilagojen posamezniku. Abstinenca ni pogoj za vključitev, temveč motivacija za spremembo.
