Nedorečena zakonodaja in pomanjkljiv nadzor
Iz Tam-tama so dodali, da je težava tudi v nedorečeni zakonodaji na državni ravni. Da so med mesti določene razlike, dodaja namestnik direktorja Europlakata Boštjan Berčan: "Po naši oceni je težava predvsem izvajanje nadzora nad tem, ali se to ustrezno izvaja v praksi."
Z leti smo se na oglaševalske panoje že tako navadili, da je postalo skoraj samoumevno, da je vsak gradbeni oder prekrit z oglasi, prav tako pročelja in podobno. Vse prav, če gre za legalno oglaševanje in če ima navsezadnje kaj od tega tudi lokalna skupnost.
Novomeščani imajo to področje na papirju dobro urejeno, z odlokom in pravilnikom iz leta 2012 in 2013, v praksi pa precej manj. Nadzor izvajata inšpektorat MO Novo mesto in ministrstvo za infrastrukturo oziroma inšpektorat za infrastrukturo.
OGLASI POVSOD, A TUDI LEGALNO?
Dovoljenja za oglaševanje imajo (le) štirje: Europlakat, Nuoa, Konvikt in Tam-tam, ki občini plačujejo takse. Vendar po mestu lahko opazite veliko različnih oglasov, za katere ni povsem jasno, v čigavi lasti so.
Če gre denimo za oglasno tablo nekega podjetnika, ki jo ima na svojem objektu, v katerem izvaja dejavnost, to ni sporno. Kaj pa javni objekti, kot je denimo parkirna hiša Portoval ali športna dvorana Marof? Poleg teh dveh smo opazili še pet primerov, med njimi so površinsko zagotovo največji trije oglasi na zapuščeni stavbi Novi trg 6, ki je pred kratkim spet postala občinska.
ZAZNALI LE ENO OD SEDMIH KRŠITEV
Vseh sedem posnetkov smo poslali na občino in izvedeli, da je občinski inšpektorat lani obravnaval 26 primerov nedovoljenega oglaševanja. »V ožjem mestnem središču so bili s pločnikov odstranjeni vsi ulični trgovski A-panoji. Leta 2015 je bilo do danes obravnavanih 20 primerov, od tega tudi eden od sedmih fotografiranih primerov, to je mobilna prikolica na Ljubljanski cesti,« so zapisali na občini.
Po uradni dolžnosti (torej brez prijave) je inšpektor s pločnikov umaknil tako imenovane A-panoje in v nobenem primeru ni izrekel globe. V treh letošnjih primerih nedovoljenega oglaševanja ob Ljubljanski cesti pa je izrekel globe: za pravno osebo je predpisana globa v višini 4000 evrov in za odgovorno osebo 1500, inšpektor je oglaševalcem odredil tudi odstranitev spornih oglasov, a so ti še vedno tam.
Kaj pa preostali?
Kako je mogoče, da občinski inšpektorat, ki so ga lani zmotili manjši panoji na pločniku, ni opazil množice oglasnih tabel na fasadi parkirne hiše Portoval, ki je, mimogrede, v neposredni bližini inšpektorata? Na novomeški komunali smo izvedeli, da parkirno hišo »le upravljajo« in da z oglaševanjem nimajo nič. Koliko taks za oglaševanje bi v vseh teh letih lahko pobrala občina, pa jih ni?
Za ugotovljene kršitve občinskega odloka o oglaševanju, »kjer pravne in fizične osebe, ki že imajo nameščene objekte za oglaševanje, pa zanje nimajo dovoljenja ali sklenjene najemne pogodbe z MO Novo mesto in v roku treh mesecev po uveljavitvi pravilnika niso uredile oglaševanja skladno s pravilnikom, se predpiše globa v višini tisoč evrov na objekt za oglaševanje«. Tako se glasijo predvidene kazni na papirju.
LETNO SE NABERE 30 TISOČAKOV
Če nič drugega, gre za nelojalno konkurenco tistim, ki se predpisov držijo, dodajajo večji ponudniki oglaševalskih storitev, kot sta Europlakat in Tam-tam. Direktor zadnjega, Tomaž Drozg: »Za naše plakatne površine plačujemo takso, ki se obračuna glede na vrednost točke in kvadrature oglasne površine. V našem primeru mestnega plakata je to 0,537 evra (brez DDV) na dan.« In koliko denarja se na tak način steka v občinsko blagajno? »Letno občina iz tega naslova odmeri okrog 28.000 evrov takse,« odgovarjajo v županovem kabinetu.
Skoraj 30 tisočakov letno ni majhen znesek, če pomislimo na nenehno varčevanje v javni upravi, s katerim postrežejo ob vsakem vprašanju, zakaj v vrtcih nimajo denarja za nakup potrebščin. Znesek bi bil verjetno lahko precej večji, če bi se vsi držali pravil oziroma bi ta nekdo bolj vestno nadziral zadeve.
