Nemški tabloid Bild je poročal, da so oblasti pridržale 34-letnega Sascho W., ki ga sumijo, da je »Arabcu iz Pariza« prodal dva kalašnikova kitajskega porekla in dve zastavi M70, torej jugoslovanski verziji te jurišne puške.
Osumljeni naj bi deaktivirano orožje usposabljal za ponovno streljanje in tako predelane kose prodajal prek spletne tržnice na temni strani svetovnega spleta, kjer trgovanje poteka s težko sledljivo kriptovaluto bitcoin. Med racijo v njegovi hiši v južnonemškem mestu Magstadt so policisti našli 16 kosov orožja, po pregledu njegovega mobilnega telefona pa še štiri elektronska sporočila, iz katerih sledi, da je bil osumljeni v stiku z »Arabcem iz Pariza«.
Kaj je temni splet?
Odkar lahko po svetovnem spletu brskamo z iskalnikom Google, se zdi, da na internetu ni več nič skritega. A ni povsem tako. Do temne strani spleta je mogoče dostopati s posebnimi aplikacijami, ki maskirajo uporabnikov prstni odtis. V teh globinah pa se ne najdejo samo otroška pornografija ter trgovine z orožjem, drogami in hekerskimi storitvami, v njih se je usidral tudi portal Wikileaks, ko so ga zahodne vlade zaradi kočljivih razkritij poskušale onemogočiti.
Orožje pošljejo po kosih
Osumljenega obtožujejo, da je orožje prodajal pod vzdevkom DW Guns, pri čemer še niso ugotovili, kako točno se je prodaja izvedla. A sodeč po intervjuju portala Vocativ z enim od trgovcev, ki svoje dobrine prodaja na temni strani interneta, se orožje razstavi in naslovniku pošlje v več paketih. Mejni nadzor preslepijo tako, da kose orožja maskirajo v električno orodje, včasih celo do te mere, da akumulatorski vrtalnik kljub posegu še vedno deluje. Kot dodatni ukrep kose orožja izsušijo in tako preslepijo naprave, ki iščejo sledi kemičnih spojin, značilnih za orožje in eksplozivna telesa. Takšna poštnina je seveda draga in odvisno od naslovnikove države stane tudi po 200 ameriških dolarjev.
Do fizične izmenjave ne pride
Čeprav imajo nekateri spletni trgovci politiko, da orožja ne prodajajo terorističnim skupinam, o tem ne morejo biti povsem prepričani. V preteklosti se je trgovce z orožjem odvračalo od preprodaje teroristom z zagroženo kaznijo, ki je bila tudi do desetkrat višja od kazni za preprodajanje navadnim kriminalcem. A takšno pravno reševanje problema ni več zadosten regulator črnega trga na svetovnem spletu, kjer prodajalec kupca ne sreča fizično, zaradi česar se lahko slednji izdaja za naključnega zbiralca orožja.
Presenetljivo je tako prodano orožje lahko tudi cenejše. Portal Vocativ piše, da se kalašnikovi na francoskem črnem trgu prodajajo za 1000–1500 evrov, na spletu pa se cene gibljejo med 550 in 6300 evri. »Orožje se z Balkana v Zahodno Evropo premika v majhnih in srednje velikih pošiljkah, zato je ta promet težko nadzorovati,« navaja Cedric Poitevin, vodja sekcije za transfer orožja in projekt pehotnega orožja pri GRIP (Skupini za raziskovanje in informacije o miru in varnosti), s sedežem v Bruslju.
Odprte meje poenostavile promet
Poitevin nadaljuje s primerom Velike Britanije, ki ni del evropskega programa odprtih mej, zaradi česar je primerljivo manjše tudi število oboroženih kriminalnih dejanj. »Z istimi izzivi se soočamo v vseh državah s politiko odprtih mej. Zaradi dejstva, da se Zahodna Evropa nahaja blizu Balkana in, splošno rečeno, dveh držav v vzhodni Evropi z ogromnimi zalogami orožja, ki so postale razpoložljive.«
Od 550 do 6300 evrov bi nas prišla jurišna puška kalašnikov, če bi se jo odločili kupiti prek spletne trgovine s temne strani svetovnega spleta.
Dve puški jugoslovanskega porekla
Preiskovalci še vedno ne vedo, kako sta dve zastavi M70 pristali v rokah preprodajalca. Je pa orožarsko podjetje Zastava iz srbskega Kragujevca že sporočilo, da serijske številke prihajajo iz serije, proizvedene med letoma 1987 in 1988. Pravzaprav so puške del pošiljke, ki so jo dobavili vojaškim skladiščem v Sloveniji, Bosni in Hercegovini ter Makedoniji, je razkril direktor Zastave Milojko Brzaković. Dodaja, da se je po razpadu Jugoslavije to orožje lahko prodajalo naprej, pri čemer namiguje na razcvet balkanske trgovine z orožjem, ki so jo z nelegalnim praznjenjem vojaških skladišč spodbujale tranzicijske elite po celotni Jugoslaviji.
