"To je za Slovenijo pomembno tudi z vidika razprav o mini schengnu, kar so sicer neformalne zamisli posameznih držav, vendar jih je treba jemati z vso resnostjo," je opozoril predsednik. Spomnil je, da je tudi v svojem nagovoru v državnem zboru v začetku meseca izpostavil, da mora biti ukrepanje v begunski krizi tako, da Slovenija ostane v najbolj povezanem delu EU.
"Za nobeno ceno se meja najbolj povezanega dela EU ne sme premakniti z naše južne meje na Karavanke. To je državni interes strateškega značaja," je ponovil.
"V tem smislu mora Slovenija zelo pozorno spremljati tovrstne signale, ki so tokrat prišli iz Amsterdama, ki dajo vedeti, da so se neka razmišljanja iz ozkih političnih soban preselila že tudi v širšo javnost," je še opozoril Pahor.
Pri tem je znova pozval k večji politični enotnosti v državi. "Zdaj je še posebej pomembno, da se skušamo dokopati do skupnih pogledov. Tudi ko gre za begunsko krizo, sem predlagal, da bi se v parlamentu sprejel načrt za prihodnje ukrepanje," je dejal.
Če bi ta načrt nastajal v sodelovanju z opozicijo, bi "enotnost potem omogočala vladi, da bi bolj premišljeno, bolj predvidljivo in dovolj hitro lahko reagirala in to ob podpori in zaupanju širše javnosti".
"Čas hitro teče in vidimo, da se problemi zgoščajo in da nekateri problemi, ki imajo sprva humanitaren značaj, začenjajo dobivati varnostne značilnosti. Zdi se mi, da pri tem ne gre oklevati in da bi bilo dobro nekaj storiti, da se ohranja kondicija sodelovanja," je še pozval Pahor.
"Zdaj je še prav posebej pomembno, da se trudimo poglobiti medsebojno zaupanje in sodelovanje, medstrankarsko in vsakršno. Po mojem mnenju je bila v sredo zamujena priložnost za poglobitev zaupanja in sodelovanja pri glasovanju o kandidatih za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice. Trudil sem se, da bi prišlo do dogovora, vendar je bilo zanj premalo pripravljenosti. A so časi taki, da bo kmalu spet priložnost," je še dodal predsednik Pahor.
