Miro Cerar je v intervjuju, ki ga je dal septembra za eno izmed komercialnih televizij pri nas, izjavil: »Mi moramo razbremeniti delo«. V isti oddaji je večkrat ponovil, da se strinja s pričakovanji gospodarstva po razbremenitvi stroška dela in nujnosti večje prožnosti trga dela. Poudaril je: »Bistveno je to: če na eni strani bolj pravično uredimo minimalno plačo, moramo na drugi strani hkrati razbremeniti delodajalce prispevkov in jim pomagati, da bo gospodarstvo lahko naprej dihalo.«
Redefinicijo minimalne plače je vlada podprla, s podpisanim sporazumom s sindikati je sprostila tudi napredovanja in povišanja plač v javnem sektorju, in ko je gospodarstvo pričakovalo, da je zdaj končno na vrsti za tisto, kar se mu obljublja že celo desetletje, torej zmanjšanje davčnih obremenitev, je sledil šok v obliki novega predloga davčne reforme.
Davčna reforma
Vlada je v javno razpravo poslala predlog davčne reforme, ki med drugim predvideva zmanjšanje olajšav za investicije in razvoj s 100 odstotkov na 50 odstotkov ter ukinitev spodbud za zaposlovanje. Lani je bilo v Sloveniji uveljavljenih za skupno 616,3 milijona evrov davčnih olajšav za naložbe in 228,6 milijona evrov davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj. Podjetja pa so zaradi uveljavljanja teh olajšav lani plačala 108 milijonov evrov manj davka na dohodek podjetij.
Pri Združenju Manager so se na predlog odzvali ostro: »Po velikih napovedih predstavnikov vlade, da je treba gospodarstvu olajšati pogoje za krepitev gospodarske rasti, je po predstavljenem svežnju 'davčne reforme' jasno, da smo rasti potegnili ročno zavoro. Vlada podjetjem izstavlja račun za njihovo uspešnost, namesto da bi ustvarjala spodbudnejše poslovno okolje.«
Kot še ugotavljajo managerji, je edini pozitiven ukrep, ki ga je bilo do zdaj deležno gospodarstvo, vlada prepolovila. Po drugi strani namesto nujne razširitve dohodninski razredov in pričakovane prispevne (socialne) kapice zaposlenim ponuja drobtinice, česar ni mogoče razumeti kot napovedano razbremenitev dela.
Jezni tudi na GZS
Na Gospodarski zbornici Slovenije so nad predlogom razočarani in menijo, da gre za kršitev socialnega sporazuma. Ostro so je odzval tudi predsednik GZS Marjan Mačkošek: »Trditev vlade o celovitem obravnavanju davkov je le krinka za dosego cilja, to pa je dodatno obremeniti tiste, ki ustvarjajo. Nižja obremenitev za 13. in 14. plačo jezgolj v posmeh, ker do dobička, ki je predmet izplačila 13. in 14. plače, država že predhodno pobere številne visoke dajatve. Država večino podjetij do znatnega dobička, ki je ključen za razvoj, sploh ne spusti.«
Mramor razlaga
Minister Mramor je ukinitev olajšav za raziskave in razvoj utemeljil z besedami: »… bomo tukaj določene olajšave ukinili oziroma zmanjšali, ker nimajo nobenega ekonomskega učinka. Mi smo dali narediti analize in analize kažejo, da te olajšave ne vplivajo na rast BDP.« Raziskave naj bi namreč pokazale, da podjetja v raziskave in razvoj vlagajo iz drugih razlogov, davčno olajšavo pa izkoristijo le kot dodatek, ki povečuje njihov dobiček. Kljub minimiziranju vloge davčnih olajšav pa se glavna koalicijska stranka SMC včeraj ni pozabila pohvaliti s podatkom, da smo po podatkih svetovnega ekonomskega foruma po deležu BDP, ki ga vlagamo v raziskave in razvoj, na 12. mestu.
Predstavnike gospodarstva močno moti, da je vlada precej z lahkoto razvezala mošnjiček za plače javnih uslužbencev, nima pa posluha za potrebe gospodarstva. GZS zato zahteva, naj se takšni ukrepi takoj umaknejo, ker niso škodljivi le za gospodarstvo, delovna mesta v realnem sektorju in privlačnost Slovenije za nove investicije, temveč povzročajo tudi neverodostojno podobo Slovenije v očeh mednarodne poslovne skupnosti.
