Slovenija bo oviro po ministrovih besedah postavila tako, da ne pride do ponovne razpršitve migrantskega vala in da zagotovijo varen pristop migrantov na eno vstopno točko.
Do konca meseca bo na obmejnih območjih Rigonc, Obrežja in Zavrča uporaba zračnega prostora omejena.
Treba je tudi vedeti, da meja med Slovenijo in Hrvaško ni določena, zato je v teku arbitražni postopek, je še pojasnil minister in dodal, da je zato "naivno, ko pravijo, da je žična ograja postavljena na njihovem ozemlju". "To bomo vedeli takrat, ko bo o meji odločilo arbitražno sodišče," je pojasnil.
"Ko gre za Muro in za našo mejo, želijo, da se upošteva kataster, ko pa jim koristi, da ni katastra, na primer, ko gre za mejo med Srbijo in Hrvaško, pa želijo, da je meja med državama sredina Donave," je še ponazoril Erjavec.
Zavrnil je tudi očitke Hrvaške, da Slovenija ne spoštuje obveze, sprejete na mini vrhu EU-Balkan. "Slovenija obveze spoštuje, in sicer gre za 17 točk, ki predvidevajo, da je potrebno voditi koordinacijo," je pojasnil. "Zanimivo je, da z Avstrijo ni nobenih težav, tudi pred bruseljskim vrhom jih ni bilo, medtem pa poznamo izkušnje s Hrvaško, ko je razpršila migrante in so morali iti preko Sotle," je spomnil zunanji minister.
Za rešitev migracijske krize je sicer po njegovem mnenju nujno potrebno skleniti akcijski načrt s Turčijo in se dogovoriti za skupno zavarovanje schengenske meje. "Med svojim obiskom na Dunaju sem poudaril, da bi bilo dobro, da bi pri tem sodelovali z Avstrijci in Nemci, ne pa da vsak nekaj varuje na svojem delu, s čemer rahljamo schengensko mejo," je dodal.
Več pozornosti je po njegovem mnenju treba nameniti tudi Grčiji, ker je ta najbolj južna schengenska država. "Vemo, da tam zadeve ne delujejo, če bi, potem bi imeli na balkanski poti manjše zaplete," je še povedal.
Odločitev o postavitvi ograje ne mejo smo sicer po ministrovih besedah sprejeli sami, "ker smo odgovorni za schengen, za varnost naših državljanov, pa tudi migrantov", je v pogovoru za TV Slovenija še povedal zunanji minister.
