Po besedah Anje Bah Žibert (SDS) so skupno nujno sejo obeh odborov zahtevali, ker želijo, da se v času begunske krize zagotovi nemotena zdravstvena oskrba lokalnega prebivalstva na eni in migrantov na drugi strani, prav tako pa želijo preprečiti izgorevanje zdravstvenih delavcev. Že pri prvem, še bolj pa pri drugem valu beguncev se je po besedah Bah Žibertove pokazalo, da vlada oziroma ministrstvo za zdravje ni poskrbelo za ustrezna navodila lokalnim zdravstvenim službam. Te naj bi navodila dobile zgolj ustno in po načelu "znajdite se sami". Tako so se morale službe organizirati samoiniciativno, "kar se v neki resni državi enostavno ne bi smelo zgoditi", je opozorila. Ministrstvo za zdravje po prepričanju SDS tudi ni poskrbelo za potrebno informacijsko podporo, "zato je zdravstveno osebje na terenu uporabljalo lastne računalnike, lasten internet in lastno telefonijo".
Tušarjeva zavrnila očitke
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Sandra Tušar je vse očitke zavrnila. Čeprav smo majhna država smo po njenih besedah z dobro organizacijo dokazali, da smo sposobni zdravstveno "oskrbeti migrante in jim ponuditi standarde, primerljive s standardi v drugih državah". Ob tem je po njenih besedah nemoteno potekala tudi zdravstvena oskrba domačega prebivalstva. Ne drži niti, da bi bili lokalni zdravstveni delavci prepuščeni sami sebi, predstavniki ministrstva tudi redno hodijo na teren, je zagotovila. Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je dodal, da je sodelovanje z ministrstvom za zdravje dobro in da so uspešno razrešili vsa odprta vprašanja glede zdravstvene oskrbe migrantov. Predstavnik Zdravstvenega doma Krško je povedal, da težav pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe nimajo. "Res je, da smo na začetku imeli nekaj težav z vključevanjem sosednjih zdravstvenih domov v zdravstveno oskrbo", vendar zdaj stvari tečejo; tudi zdravstvena oskrba domačega prebivalstva ne trpi, je zagotovil.
Delo so organizirali šele ko so bili migranti že nameščeni
Predstavnik Zdravstvenega doma Celje Milan Rajtmajer je opozoril, da pri njih niso bili obveščeni, kje bodo nameščeni begunci, zato so lahko svoje delo organizirati šele potem, ko so bili migranti že nameščeni. Vprašal je tudi, zakaj ni navodil glede cepljenj zdravstvenih delavcev, ki delajo v begunskih centrih. Sam ocenjuje, da bi bila nekatera cepljenja potrebna: "Pojavlja se strah, tudi pri naših delavcih, kako naprej oziroma ali bodo to zaščito dobili ali ne." "Stvari se obvladuje in nekih večjih težav ni," je v splošni razpravi poslancev ocenil Ivan Škodnik (SMC). Podobno ocenjuje njegov poslanski kolega iz SMC Branko Zorman. "Dejstvo je, da je vlada v obvladovanju položaja zelo uspešna, pa če si to nekateri želijo priznati ali ne," je dejal, poslancem SDS pa očital, da po nepotrebnem ustvarjajo paniko. "Ne ustvarjamo panike, ampak želimo odgovore, ali smo pripravljeni. Zanima nas tudi, ali imajo zdravstveni domovi navodila, kako se naj odzovejo naslednji konec tedna, ko bo slabo vreme in ko lahko pričakujemo veliko število migrantov," mu je odgovoril Tomaž Lisec (SDS). "Če smo zelo pošteni, se glede na vse, kar je bilo narejeno, ni zgodilo nič pretresljivega, ne na ravni zdravstvene oskrbe migrantov ne na ravni zdravstvene oskrbe ljudi, ki živijo ob njih," je menil Tomaž Gantar (DeSUS). Ocenil je, da gre za izredno situacijo, ki je ni pričakoval nihče. Za Miho Kordiša (ZL) pa je današnja skupna seja obeh odborov, "namerno ali nenamerno, v veliki meri v funkciji vzpostavljanja strahu", na kar pa sam ne pristaja. Vlada pri reševanju begunske krize po njegovi oceni sicer deluje precej razpuščeno, so se pa stvari do danes izboljšale. V SDS so odboroma v sprejem predlagali sklep, s katerim bi ministrstvo za zdravje in ministrstvo za notranje zadeve pozvali, naj poskrbita za ustrezno zdravstveno oskrbo in varnost lokalnega prebivalstva v primeru prihoda večjega števila migrantov, a sta odbora takšen sklep zavrnila.
