Novice Svet24

Kot so povedali na ministrstvu, bodo osnutke zakonov v javno obravnavo poslali predvidoma novembra. Ministrica, pristojna za prostor, Irena Majcen je od predhodnika Sama Omerzela prevzela usmeritev, da se spremembe gradbene in prostorske zakonodaje pripravijo sočasno, drugače kot Omerzel pa načrtuje reševanje problematike nedovoljenih gradenj.

Arhiv

Omerzel je predvidel, da bo to urejal poseben zakon, zakon o ravnanju z nedovoljenimi gradnjami, ki je bil lani spomladi že v javni obravnavi. Med drugim je predvideval poenostavljene postopke legalizacije za objekte, ki niso motnja v prostoru in stojijo že vsaj 20 let, ter za objekte, ki imajo gradbeno dovoljenje, a imajo manjša odstopanja. Pri objektih z večjim odstopanjem ali brez gradbenega dovoljenja bi posebna komisija presodila, ali je legalizacija možna. Legalizirati ne bi bilo mogoče objektov, ki stojijo v prostoru, kjer prostorski akti ne dovoljujejo takšne gradnje.

Kakšne rešitve glede teh gradenj predlaga ministrstvo pod vodstvom Majcnove, še ni znano. "Vprašanje legalizacije nedovoljenih gradenj ne bo urejeno s posebnim zakonom, temveč bodo rešitve na to temo vgrajene v nov gradbeni zakon. S prenovljeno zakonodajo in v njej predlaganimi sistemskimi rešitvami pa želimo slediti predvsem cilju preprečevanja pojava nezakonitih gradenj ne samo za nazaj, temveč tudi za naprej," so zapisali.

Facebook

V okviru gradbenega zakona je predviden nov koncept dovoljevanja posegov v prostor, ki bi omogočil pridobitev dovoljenja za poseg v prostor na podlagi bistveno manj obsežne dokumentacije - po novem bi vsebina obsegala zgolj lokacijski prikaz umestitve objekta in osnovnih lastnosti posega v prostor. "Cilj dovoljevanja bo tako zgolj preveritev ustreznosti predlagane umestitve nameravanega posega v prostor, kar bo posledično skrajšalo tudi sam postopek izdaje dovoljenja," pravijo na ministrstvu.

Vsak poseg v prostor bi bilo treba pred začetkom izvajanja del zgolj prijaviti. Po izdaji dovoljenja naj bi pri posegih v prostor, ki predstavljajo gradnjo objektov (razen gradbenotehnično zelo enostavnih), sledila še faza izdelave podrobnejše projektne dokumentacije s podrobnimi načrti, elaborati in izkazi, ki pa ne bi bila podvržena postopku dovoljevanja. Poleg tega bi bilo pri takšnih vrstah gradenj v smislu nadzora obvezno tudi sodelovanje vodje gradnje, ki izpolnjuje pogoje za pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega inženirja.

Zakon o prostorskem načrtovanju bi iz sedanjega zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor prevzel ter na novo uredil vsebino in postopke priprave državnih prostorskih načrtov. Na občinski ravni bi spremenili postopek priprave občinskega prostorskega načrta kot osrednjega (in edinega obveznega) občinskega prostorskega akta, pri čemer bi bila povečana vloga ministrstva, uzakonjen pa bi bil tudi poseben vladni svet, katerega vloga bi bila namenjena izboljšanemu delovanju državnih institucij, ki sodelujejo v postopkih priprave državnih in občinskih prostorskih načrtov.

Na ravni izvedbenega načrtovanja želijo povečati prožnost priprave občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Omogočili naj bi tudi izjemne širitve stavbnih zemljišč, s prožnostjo aktov pa je povezana tudi možnost odobritve odstopanja od prostorskih aktov.

V zakon - tako prostorski kot gradbeni - se predvidoma vrača institut gradbene parcele, zakon pa se tudi sicer krepi z vsebinskimi pravili prostorskega načrtovanja (obstoječi zakon je namreč skoraj izključno postopkoven).

Področje reguliranih poklicev in dejavnosti s tega področja bo po novem predvidoma urejeno v posebnem zakonu, in sicer v zakonu o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, ki naj bi regulacijo poklicev na tem področju uskladil z evropskimi direktivami o poklicnih kvalifikacijah in opravljanju storitev na notranjem trgu, obenem pa bi s prenovo regulacije sledil vladnim izhodiščem glede boljše regulacije poklicev in dejavnosti ter primerljivim ureditvam v drugih evropskih državah, pravi ministrstvo.