Kot so za STA pojasnili na pravobranilstvu, so tožbo zoper avstrijsko podjetje ta teden vložili na mariborsko okrožno sodišče. Z njo zahtevajo plačilo odškodnine za škodo, ki jo je Verbund povzročil Sloveniji z nenadnim izpustom vode iz akumulacijskih jezer.
O tem, kolikšen je bil odškodninski zahtevek Slovenije, na pravobranilstvu za zdaj molčijo, ob tem pa pojasnjujejo, da je bila država tožbo primorana vložiti, saj bi sicer potekel zastaralni rok. Kljub temu si bodo spor še naprej prizadevali rešiti po mirni poti, so povedali in dodali, da doslej poravnave s podjetjem po predhodnem odškodninskem zahtevku, ki so ga na Verbund naslovili septembra letos, niso uspeli skleniti.
V podjetju Verbund so potrdili, da so odškodninski zahtevek Slovenije prejeli, a ker menijo, da niso odgovorni za škodo, po besedah predstavnika podjetja za stike z mediji Roberta Zechnerja odškodnine ne bodo plačali.
Kot poudarjajo, je pri poplavah leta 2012 šlo za naravni dogodek, sami pa so izpeljali vse potrebno v skladu s pravili. Nepričakovano in močno deževje, še posebej na območju Spodnjih Karavank, je povzročilo močne tokove Drave in njenih pritokov, še posebej Meže. Glede na napovedi ne bi mogli ravnati drugače, pojasnjujejo.
Celo več, kot trdijo, njihove hidroelektrarne niso bili vzrok za povzročeno škodo, pač pa so ti predvsem v Sloveniji. Poplavljanje naj bi povzročili slabo pretočna Drava in njeni pritoki, ki naj bi bili na slovenski strani slabo očiščeni skozi verigo Dravskih elektrarn Maribor. Vse to je po njihovem povzročilo škodo na državni infrastrukturi Slovenije.
Triletni rok, v katerem je potrebno vložiti tožbe zoper avstrijsko podjetje se sicer izteče 6. novembra, pri omenjeni tožbi pa gre zgolj za zahtevek Slovenije za povrnitev škode na državni infrastrukturi. Če bodo do povrnitve škode želeli tudi državljani, podjetja ali lokalne skupnosti, ki so bili prizadeti v poplavnem valu leta 2012, bodo morali tožbe sprožiti sami.
Ker je za posameznika tovrstna tožba predraga in verjetno vnaprej obsojena na propad, so se ti že pred časom začeli organizirati in sestavljati skupinske odškodninske zahtevke. Med večje skupine sodijo tisti, ki so se zbrali okoli celovškega odvetnika Franza Serajnika. Ta je že pred časom za STA napovedal vložitev tožb.
Še eno večjo skupino oškodovancev je uspelo zbrati kranjski odvetnici Magdi Vraničar, ki je sprva ubrala taktiko poskusa izvensodnega dogovora. Tudi ona za zdaj z zahtevkom ni uspela, zato se pred iztekom roka zastaranja pripravlja na vložitev tožbe.
V Sloveniji so poplave novembra 2012, med katerimi so bile tiste vzdolž reke Drave najhujše, povzročile za okoli 100 milijonov evrov škode. Poplave po mnenju mnogih namreč niso bile le naravna ujma, pač pa verjetno tudi posledica neodgovornega človeškega ravnanja na drugi strani meje.
Optimizem, da bodo morda vendarle dočakale vsaj delno poplačilo škode, so skupine oškodovancev preko različnih odvetniških družb gradile tudi na pred dvema letoma izdelani hidrološki analizi, ki jo je obravnavala tudi slovensko-avstrijska meddržavna komisija. Ta je pokazala, da je po obilnih padavinah na povečan pretok Drave vplivalo tudi delovanje verige avstrijskih hidroelektrarn.
