SMC podpora narašča zadnje štiri mesece, oktobrski rezultat pa je najboljši po oktobru lani, ko je dobila 27,4 odstotka. Najvišji rezultat ji je sicer Episcenter izmeril julija lani, ko je zmagala na parlamentarnih volitvah (34,9 odstotka). Stranka SDS Janeza Janše je tokrat prejela 20,9-odstotno podporo. Socialni demokrati Dejana Židana so prvič po maju letos, ko so bili s 13,5 odstotka izenačeni z Združeno levico, prehiteli omenjeno stranko. SD je v tokratni anketi prejela 12,8 odstotka, kar je pol odstotne točke več od ZL. Podpora NSi Ljudmile Novak pa v zadnjih treh mesecih pada. Tokrat so krščanski demokrati prejeli sedem odstotkov, tik za petami jim sledi DeSUS Karla Erjavca. DeSUS bi volilo 6,9 odstotka volivcev. Zunajparlamentarna SLS Marka Zidanška drži stabilno podporo nad tremi odstotki. Tokrat je prejela 3,5 odstotka. Z 0,4-odstotno podporo sledi ZaAB, ki v parlamentu nima več poslanske skupine, ampak le še dve poslanki.
SMC bi izgubili 9 poslancev
SMC bi v poslanskih klopeh izgubila devet poslancev in bi jih imela 27. SDS bi imela 22 sedežev, torej bi imela poslanca več. Združena levica bi število poslanskih mandatov podvojila na 12, SD pa povečala s šest na 13. NSi bi imela s sedmimi poslanci dva sedeža več kot po lanskih volitvah, stranka DeSUS pa bi s sedmimi mandati izgubila tri poslance. V državnem zboru bi bilo zastopanih šest in ne sedem strank, saj bi ZaAB izpadla iz parlamenta. Med anketiranci je katero od drugih strank naštelo 5,9 odstotka vprašanih, svoje izbire jih anketarjem ni želelo zaupati 3,2 odstotka. 1,2 odstotka anketiranih še ne ve katero stranko bi volili. Raziskava Episcentra je pokazala še, da bi se volitev, če bi bile prihodnjo nedeljo, zanesljivo udeležilo 47 odstotkov vprašanih, z "verjetno da" je odgovorilo 14 odstotkov, zanesljivo na volišča ne bi prišlo 23 odstotkov vprašanih, odgovor "verjetno ne" pa je izbralo 16 odstotkov anketirancev. V zadnjih petih mesecih se delež zanesljivih udeležencev volitev giblje od 41 do 47 odstotkov.
Vlado podpira manj ljudi
Potem ko je vlada avgusta z 52 odstotki prejela najvišjo podporo v primerjavi z nekaj meseci pred tem, pa ji je jeseni spet nekoliko padla. Tokrat jo podpira 48,4 odstotka anketirancev, ne podpira pa je 51,2 odstotka. V merjenju priljubljenosti politikov je na prvem še vedno predsednik republike Borut Pahor, ki mu je naklonjenih 72 odstotkov vprašanih. Do petega mesta so se zvrstili evropska komisarka Violeta Bulc (62 odstotkov), predsednik SD Dejan Židan (61 odstotkov), evropska poslanka SD Tanja Fajon (58 odstotkov) in predsednik vlade Miro Cerar (57 odstotkov). Na zadnjih treh mestih lestvice so nekdanja predsednica vlade in predsednica ZaAB Alenka Bratušek, ki ji ni naklonjenih 80 odstotkov vprašanih, predsednik SDS Janez Janša, ki mu ni naklonjenih 71 odstotkov vprašanih in notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, ki ji ni naklonjenih 46 odstotkov anketirancev.
Episcenter je telefonsko raziskavo opravil med 12. in 20. oktobrom, na vprašanja pa je odgovarjalo 1015 polnoletnih anketirancev.
