Na žalni seji DZ ob Bučarjevi smrti, kjer je zbrane nagovoril predsednik DZ, se je poleg sedanjih in nekdanjih poslancev zbral državni vrh z mnogimi drugimi gosti.
Bučar je bil Sloveniji zvest do zadnje ure
Kot je dejal Brglez, je Bučar ne samo postavljal to državo, verjel vanjo in ji bil zvest do zadnje ure, ampak je s svojim življenjem, udejstvovanjem in nasploh s svojim življenjskim pričanjem in prepričanjem živel za slovenstvo in slovenskost.
Po Brglezovih besedah je bil Bučar kot klen Gorenjec trmast in vztrajen, a ni bil trmoglav. "Bil je svetovljan, a je ohranjal tisto pristno, posebno in redko domačnost," je dejal. Po njegovih besedah si je upal "upreti sistemu, v katerega ni verjel, in s tem tvegal vse".
Ob tem je Brglez spomnil na Bučarjeve besede ob konstituiranju prve demokratično izvoljene skupščine Republike Slovenije: "S konstituiranjem te skupščine lahko smatramo, da se je končala slovenska državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila celega pol stoletja".
Njegova iskrenost je bila včasih tudi boleča
Med kolegi je bil znan tudi po iskrenosti. "In četudi je bila ta včasih za marsikoga boleča, je bila po njegovem mnenju nujna, kajti brez resnice in resničnih dejstev ne moreš delati v korist ljudi," je dejal predsednik DZ.
Po njegovih besedah je najvišja in najpomembnejša značilnost, ki jo Bučarju zlahka pripišemo, domoljubje. "Ljubezen do lastne države. Ljubezen do svoje preteklosti, zgodovine, a tudi odgovornost, ki jo imamo, če si lastno državo vzpostavimo," je pojasnil.
Toda Bučar je po Brglezovih besedah vedel, da Slovenija kot država izven tokov modernih mednarodnih integracij sama ne more preživeti. Ob tem je navedel Bučarjeve besede iz leta 1990, da lahko vse več svojih interesov uresničujemo le na nadnacionalni ravni in v odprtem sodelovanju v najširšem družbenem prostoru, ne pa le v okviru svoje lastne države.
Pot, ki smo si jo začrtali ob osamosvojitvi, in ni pot, za katero smo glasovali na plebiscitu leta 1990
Leta pozneje je Bučar po Brglezovih besedah občasno resignirano in kritično ugotavljal, da pot, po kateri hodimo, ni pot, ki smo si jo začrtali ob osamosvojitvi, in ni pot, za katero so naši sodržavljani in sodržavljanke glasovali na plebiscitu leta 1990. Kot sklepa Brglez, bi Bučar danes najverjetneje rekel, da Evropa ni dorasla konceptu, ki ga je vseskozi zagovarjal v Panevropskem gibanju, to je, da mora biti Evropa odprta družba, ki daje možnosti in priložnosti za napredovanje, predvsem pa, da mora biti solidarna.
Kot je še dejal predsednik DZ, je bil Bučar tudi nezamerljiv. "Ker je vse povedal naravnost, se v njem niso kuhale zamere," je pojasnil Brglez. "Četudi je včasih ugotavljal, da 'ni primeren ne za leve ne za desne', so ga sprejemali prav vsi - levi in desni. In to je tisto, kar ga je v slovenskem političnem sistemu delalo nadčasnega in ga postavljalo nad vsakodnevne razprtije," je poudaril Brglez.
Državljani in državljanke Slovenije bi morali po Brglezovih besedah Bučarja večkrat poslušati in predvsem bolj slišati.
"S svojimi stališči in dejanji, predvsem pa s svojo nezlomljivo bohinjsko pokončnostjo se je vpisal v zakladnico slovenskega naroda," je prepričan Brglez. Bučarjevo ime bo po njegovih besedah za vedno povezano z nastankom slovenske države, kot bodo njegovi razmisleki za vselej del slovenske politične ideje in razmišljanja o tem, kakšen model razvoja naj Slovenija privzame.
Bučar po njegovih besedah od nas zahteva, da "dokončno udejanjimo vse to, kar so ob plebiscitu od oblastnikov pričakovali naši sodržavljani in sodržavljanke". "Ubraniti in ohraniti moramo državo, ki je izšla iz večstoletnega boja ter dosegla višek svojega razvoja 25. junija 1991. Ohraniti in razviti moramo državo, na katero bo ponosen sleherni sodržavljan in sodržavljanka. Odgovorni smo zato, da udejanjimo idejo, katere nosilec je bil tudi dr. France Bučar, idejo enotnosti slovenskega naroda, ki bo namesto razlik iskal sličnosti, namesto razdora sodelovanje," je še poudaril Brglez.
V preddverju DZ bo sicer še danes do 15. ure odprta žalna knjiga, v katero sta se pred današnjo žalno sejo vpisala tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Miro Cerar.
