Na nemogoče razmere je javnost večkrat opozoril znani kirurg Erik Brecelj, ki je zaradi svoje odločenosti, da bo javno opozarjal na nepravilnosti, hitro naletel na povračilne ukrepe. Nazadnje smo o njem poročali, ko so mu opomin pred prekinitvijo delovnega razmerja vročili kar sredi operativnega postopka.
Odpoved da ali ne?
V sredo pred začetkom seje sveta Onkološkega inštituta (OI) je kirurg Brecelj presenetil z novico, da naj bi ga uprava odpustila. Šlo naj bi za maščevanje direktorja v odhodu, Janeza Remškarja, ki nesoglasij z Brecljem nikoli ni skrival. Brecelj je sicer včeraj za nas povedal, da pisne odpovedi delovnega razmerja še ni prejel in da ne ve, kakšen je njegov trenutni status. Tudi vodstvo OI je zanikalo, da naj bi znani kirurg dobil odpoved.
Spet predolg jezik
Da se Breclju obeta odpoved, je v izjavi za javnost pozneje potrdil kar Janez Remškar sam. Razlog za odpoved delovnega razmerja naj bi bil članek, v katerem je kirurg Brecelj spregovoril o razmerah na OI. Generalni direktor Janez Remškar je po objavi članka, v katerem je Brecelj po njegovih besedah »kot že tolikokrat do zdaj neargumentirano napadal OI in zaposlene«, svojo pomočnico za pravne zadeve Zlato Štiblar Kisić prosil za pravno analizo omenjenega članka v povezavi s pravilnikom OI o komuniciranju z javnostjo.
»Njena analiza je pokazala kršenje obveznosti iz delovnega razmerja dr. Breclja, zato sem bil zaradi upoštevanja pravil na OI dolžan sprožiti postopek za prekinitev delovnega razmerja,« pojasnjuje Remškar. A ker je Brecelj član sveta zavoda, mu OI ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi brez soglasja sveta zavoda. Brecelj je včeraj izjavil, da bo takoj po prejemu odpovedi zapustil OI in se ne bo izgovarjal na članstvo v svetu. »Žal lahko rečem, da bom šel z veseljem,« je dejal in ob tem poudaril, da sam od sebe ustanove vendarle ne namerava zapustiti.
Pravnica v preiskavi
Toda tudi Zlata Štiblar Kisić, ki je ocenila Brecljeve izjave, je na izhodnih vratih OI, saj že pripravljajo dokumentacijo za prekinitev njenega delovnega razmerja. Na podlagi anonimne prijave so namreč ugotovili, da je prejela nezakonito plačilo za nadurno delo, ki presega 5000 evrov. Odredbo za nadurno delo je pripravila sama, nepravilnosti pa je ugotovila revizija. Čaka jo tudi kriminalistična preiskava.
O tem, kakšne razmere vladajo na OI, govori tudi izjava predsednice sveta OI Darinke Miklavčič, da ima zaradi »razrešitve na pol« Remškar priložnost, da se »morda maščuje nad drugimi in vleče določene poteze«, in da lahko »v tem vmesnem obdobju pričakujemo marsikaj, od osebnih diskreditacij do ponižanj in žalitev«.
Propad države
Kirurg Brecelj je že prekinil svojo klinično dejavnost, dejal je tudi, da če bo prejel odpoved, bo inštitut zapustil in se ne bo pritožil. »Če smo prišli tako daleč, da vlada dopušča, da se dogajajo takšne stvari, lahko samo čakamo na propad države,« je izjavil.
A kot kaže, bo prvi, ki bo zapustil OI, vseeno direktor Remškar, saj postopki za njegovo razrešitev tečejo hitro, in ravno včeraj je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc vladi podala predlog, naj da soglasje k razrešitvi generalnega direktorja Onkološkega inštituta Ljubljana.Remškar pa je vrnil udarec tako, da je na predsednika vlade Mira Cerarja naslovil predlog za razrešitev članov sveta zavoda, ki so predstavniki ustanovitelja. Po njegovih navedbah namreč pri svojem delu ne ravnajo skladno s predpisi, postavlja pa se tudi dvom o njihovi osebni in profesionalni integriteti.
Glave letijo tudi v UKC Ljubljana
Ni samo Remškar tisti, ki bo ostal brez službe. Odstrelom smo priča tudi v samem vrhu naše najbolj ugledne zdravstvene ustanove, Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. V sredo popoldne je namreč potekala maratonska, kar sedem ur dolga seja sveta zavoda, na kateri so svetniki razpravljali o vsebini upravnega nadzora, ki ga je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc odredila na nevrološki kliniki.
Kot je po seji razkril predsednik sveta zavoda, Tomaž Glažar, so svetniki predlagali razrešitev strokovnega direktorja UKC Ljubljana Sergeja Hojkerja. Očitajo mu, da je objektivno odgovoren zaradi dogodkov na nevrološki kliniki. Hojker ima zdaj 15 dni časa za odgovor na podane očitke, potem bo sledilo glasovanje o njegovi razrešitvi. Glažar je ob tem poudaril, da svet zavoda ni ugotavljal Hojkerjeve morebitne kazenske odgovornosti. Je pa svet zavoda razrešil Erno Kos Grabnar z mesta glavne medicinske sestre.
Svetnike prepričalo poročilo
Po Glažarjevih besedah je vsebina poročila svetnike prepričala o Hojkerjevi odgovornosti. Poročilo je namreč ugotovilo vrsto nepravilnosti, ki niso vezane zgolj na primer Radan, ki je v javnosti najbolj odmeval. Poročilo je namreč razkrilo vrsto primerov neprimernega odnosa in ravnanja zdravnikov do pacientov, slabo oziroma neobstoječo komunikacijo med zaposlenimi, pogosto je bilo tudi delo slabo organizirano.
Na to so sicer že vrsto let opozarjali tudi zaposleni, a so njihovi pozivi venomer naleteli na gluha ušesa nadrejenih in vodilnih tako na nevrološki kliniki kot v vodstvu kliničnega centra. Nadzorniki so sicer pomanjkljivosti odkrili tudi na področju predpisovanja zdravil, saj ni bilo zadostnega nadzora, pomanjkljivo pa je bilo spremljanje porabe določenih zdravil.
Upravni nadzor na nevrološki kliniki je bil odrejen po tem, ko je v javnost prišla informacija, da je zdravnik Ivan Radan na nevrološki kliniki življenje skrajšal nekaj bolnikom, nadzor pa je nato odkril še vrsto drugih nepravilnosti in pomanjkljivosti. Vendar svet zavoda na sredini seji ni razpravljal o odgovornosti strokovnega direktorja nevrološke klinike Davida B. Voduška, saj po mnenju sveta zavoda to ni v njihovi pristojnosti, ampak v pristojnosti generalnega direktorja UKC Ljubljana. Prav tako svet ni obravnaval poročila o nadzoru nad otroško srčno kirurgijo, saj so to točko umaknili z dnevnega reda. Razlog za umik točke pa ostaja skrivnost.
Ministrica že pozvala k odstopom
Zaradi dogodkov na kliniki je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc vodstvo nevrološke klinike in kliničnega centra že pozvala k odstopu, a so slednji to zavrnili. Tako je svet zavoda pred meseci začel ugotavljati odgovornost vodstva. V okviru nadzora so UKC naložili 37 ukrepov, ki jih morajo v UKC uresničiti v različnih časovnih obdobjih – od dveh mesecev do enega leta. Svet zavoda je obravnaval tudi poročilo o uresničevanju teh ukrepov. S poročilom so bili zadovoljni, saj se je vodstvo UKC po Glažarjevih besedah tega problema lotilo aktivno, naloženi ukrepi pa se izvajajo v skladu s časovnico.
Baričič: direktor s polnimi pooblastili?
Vršilec dolžnosti generalnega direktorja UKC Ljubljana Andrej Baričič, ki je včeraj tudi prisostvoval seji sveta zavoda, je sicer uradno potrdil govorice, da se je prijavil za mesto generalnega direktorja kliničnega centra.
Ali bo Baričič izbran za generalnega direktorja UKC Ljubljana, bo v nekaj tednih odločil svet zavoda. Vsekakor bi bilo v korist UKC Ljubljana, da se na razpis prijavi čim več strokovnjakov. Takih, ki za seboj nimajo sumljivih poslov in ki jim je resnično mar za usodo UKC Ljubljana.
Kdorkoli bo zasedel mesto generalnega direktorja, pa bo imel pred sabo izjemno težko nalogo. S svojim delom bo namreč moral povrniti ugled in predvsem zaupanje bolnikov do UKC Ljubljana, kot drugo pa se bo moral z vsemi zaposlenimi usesti za skupno mizo in urediti danes izjemno napete in skrhane odnose.
