Podatki tako kažejo, da so zavodi v povprečju dnevno pripravili 886 obrokov, od tega 324 dopoldanskih malic, v povprečju 252 kosil ter 113 zajtrkov in 132 popoldanskih malic, je razvidno iz poročila o ugotovitvah spremljanja prehrane, ki je objavljeno na spletnih straneh NIJZ.
Iz poročila izhaja, da se v mesečnih jedilnikih dobro vključuje sadje in zelenjava, za katere je priporočeno vključevanje v vse obroke, še zlasti pri dopoldanski malici in kosilu, nekoliko slabše pa pri popoldanski malici.
Kljub temu, da je priporočeno pri vseh obrokih vključevanje vode, nesladkanega ali malo sladkanega čaja oz. sadnih sokov, so bili ti vključeni le v 67 odstotkov obrokov pri dopoldanski malici in kosilu.
Polnozrnati izdelki naj bi bili vključeni v polovici vseh obrokov, rezultati pa kažejo, da se ti največkrat pojavljajo pri dopoldanskih malicah, malo manj pri popoldanski malici in najmanj pri kosilu.
Ker smernice priporočajo dnevno vključevanje prednostno svežega mleka oz. priporočenih mlečnih izdelkov, je smiselno, da se ti vključujejo pri dopoldanski malici, ki jo tudi uživa pretežna večina otrok, medtem ko je iz podatkov razvidno, da se ti vključujejo le v 39,7 odstotka malic.
Priporočeno belo meso in mesni izdelki z vidno strukturo naj bi se vključevali v vsaj 40 odstotkov obrokov, podatki pa kažejo, da so ti prisotni le v petini kosil in manj kot desetini malic. Ribe in ribje jedi se pojavljalo v manj kot desetini obrokov, čeprav se priporoča njihova prisotnost v vsaj 30 odstotkov obrokov.
Največje odstopanje od smernic predstavlja prepogosto vključevanje odsvetovanih živil (živila z višjo vsebnostjo sladkorja, maščob, soli in aditivov). Glede na smernice naj bi se v šolskih obrokih ta živila pojavila redko, kar pomeni največ dvakrat mesečno in v manjših količinah ter v kombinaciji s priporočenimi skupinami živil.
Večina vzgojno-izobraževalnih zavodov je uporabljala pri pripravi živil dnevno ali večkrat dnevno rastlinska olja različnih vrst, 42 odstotkov zavodov uporablja pogosto bučno olje, 30 odstotkov pa jih pogosto uporablja tudi olivno olje. Najmanj se uporablja rastlinska mast za peko in kokosova mast, medtem ko svinjske masti pregledani zavodi niso uporabljali.
Pri pripravi dietnih jedilnikov je imela težave malo več kot tretjina zavodov. Poročajo o težavah, ki jih imajo z nabavo ustreznih živil, slabo ponudbo dietnih živil na trgu, specifičnostjo določene diete, pri kombinaciji različnih diet, odklanjanju dietne hrane, pomanjkanju ustreznega prostora za pripravo, kadrovskega primanjkljaja v kuhinji in v nejasni opredelitvi diet v mnenjih zdravnikov.
Dve tretjini zavodov je poročalo, da sadje ali zelenjavo ponujajo tudi med obroki (v košarah, v razredu, med odmori), in sicer največkrat kot del ukrepa Sheme šolskega sadja in zelenjave.
Vseh priporočenih obrokov glede na čas izvajanja pouka oziroma varstva ni ponujala četrtina zavodov, od tega največkrat niso vključevali zajtrka in popoldanske malice.
Največ težav pri organizaciji prehrane vidijo zavodi predvsem v slabih prehranskih navadah otrok, kar je verjetno povezano z zavračanjem zdrave prehrane. Pri sestavi jedilnika težko uskladijo želje otrok, staršev in smernic za zdravo prehranjevanje. Problem je tudi v pomanjkanju strokovnega kadra in prostorskih omejitvah v kuhinjah, pa tudi v ceni živil.
Glede na pridobljene podatke strokovnega spremljanja šolske prehrane s svetovanjem v šolskem letu 2014, je bilo v splošnem več odstopanj od smernic zdravega prehranjevanja zaznati v šolah, kot v vrtcih, so še navedli na NIJZ.
