Novo študijsko leto je pred vrati in študenti se srečujejo z bivanjsko problematiko, ki obremenjuje predvsem študente Univerze na Primorskem, ki se od njene ustanovitve leta 2003 srečujejo s pomanjkanjem študentskih sob. Kam gredo sredstva, zbrana z dodatno koncesijsko dajatvijo, pa ostaja uganka.
mk
Nekaj težav, na katere opozarjata ŠOS in ŠOUP: – pomanjkanje študentskih sob na UP, – prekomerno birokratiziran postopek pridobivanja pravice do študentskega doma, – nekakovosten nadzor nad bivanjskimi razmerami pri zasebnikih, – pravilnik o subvencioniranju bivanja je zastarel in do študentov neprijazen, – ni pregleda nad sredstvi, zbranimi z dodatno koncesijsko dajatvijo.
Na Univerzi na Primorskem (UP) se že dolga leta srečujejo s problematiko pomanjkanja študentskih sob, saj je povpraševanje po subvencioniranem bivanju bistveno večje od razpoložljivih kapacitet. Študenti, ki ne dobijo bivanja v domu, so prepuščeni razmeram na trgu.
Nerealizirani projekti
Poleg problematike študentskih domov ima UP tudi prostorsko problematiko za izvajanje dejavnosti, zato sta bila predvidena kampusa Sonce v Kopru in Livade v Izoli, ki naj bi rešila prostorsko stisko fakultet in študentskih domov. Občini sta za izvedbo projekta namenili zemljišči. Kampusa bi morala biti ustanovljena leta 2012, vendar do danes nista bila realizirana. V UP so postelje za študente poleg v študentskih domovih, kjer jih imajo 226, tudi v dijaških domovih, kjer je nameščenih 360 ležišč, in 262 v zasebnih študentskih domovih. UP Lahko skupno ponudi 848 namestitev, vsako leto pa prejme okrog 1800 vlog. Drugod po Sloveniji je 24 odstotkov študentov nastanjenih v študentski domovih, medtem ko v UP, upoštevajoč vse tri vrste nastanitev, dobi pravico do doma le 12 odstotkov od skupaj 6600 študentov.
Neugodne razmere na trgu
Študenti, ki ne dobijo nastanitve v domu, so prepuščeni razmeram na trgu, saj si morejo sobe poiskati pri zasebnikih, ki so za študentski žep vse prej kot poceni, kljub subvenciji, ki znaša 32 evrov. Eden od študentov je opozoril na to, da so lahko razmere pri zasebnikih zelo slabe, saj nad tem ni pravega nadzora. Cena bivanja pa je bistveno višja kot drugod v Sloveniji. Študenti se pri urejanju bivanja srečujejo tudi z zelo dolgimi birokratskimi postopki, kar še dodatno otežuje zadeve.
Podrejen položaj
M.K.
»Izobraževalni proces je brezplačen, vendar oseba s statusom študenta pridobi tudi pravico do prevoza, prehrane in bivanje in mi smo pri slednji v podrejenem položaju,« meni Demiri Seit, predsednik Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP). Primorski študenti morajo mesečno odšteti od 106 do 126 evrov za bivanje v študentskem domu, za enak standard pa njihovi kolegi iz ljubljanske univerze odštejejo od 50 do 60 evrov. Poleg tega lahko študenti UP bivajo v domu samo 10 mesecev, čez poletje se morajo izseliti, saj sobe oddajajo turistom. S tem naj bi zagotovili dodatna sredstva za dvig standarda. »Lahko položijo nov parket in dajo nove jogije, vendar število postelj ostaja enako,« je opozoril Seit.
Rešitve
ŠOUP ima veliko predlogov, ki bi izboljšali stanje. Začeli so pogovore z župani vseh štirih obalnih občin, primorskimi poslanci in poslanskimi skupinami. Januarja želijo imeti izdelan akcijski načrt, kako bi v naslednjih petih letih pridobili 400 ležišč. Eden od predlogov je, pravi Demiri, »da bi odkupili Tomosov blok, ki se je na dražbi prodajal za 2,4 milijona, potrebovali pa bi še enkrat toliko za obnovo. Ocenjujemo, da bi tako lahko dobili 250 ležišč. Študenti to plačamo sami z dodatno koncesijsko dajatvijo, ki se zbere iz naslova študentskega dela, saj naj bi bila namenjena gradnji in obnovi namestitvenih kapacitet«.
Nejasen pregled nad sredstvi
Dodatna koncesijska dajatev je določena v višini dveh odstotkov od prejemkov iz naslova študentskih del in se plačuje od leta 2004. »V teh letih se je nabralo približno 50 milijonov evrov. Ta sredstva naj bi šla za odplačevanje posojil, najetih za obnovo in gradnjo študentskih bivalnih zmogljivosti, vendar se v vseh teh letih pri nas ni naredilo nič. Mi nismo videli niti centa,« je razočaran naš sogovornik. Predlogov, kako rešiti obstoječo problematiko, je še veliko, ena od zamisli je tudi, da bi država odstopila stavbe v lasti slabe banke in jih namenila za bivalne prostore študentom. Študenti so zagnani in odločni, želijo si, da bi njihov glas naletel na prava ušesa.
M.K.
