DUTB bi v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja, ki je bil potrjen v prisilni poravnavi, v najboljšem primeru dobila poplačanih okoli 53 milijonov evrov od skupno okoli 150 milijonov evrov terjatev. Vendar pa v DUTB dvomijo v realnost tega scenarija, saj družba po njihovem mnenju ne bo izpolnila v načrtu predvidenih zavez.
"Zaostaja tako po prihodkih, po čistem izidu, številu naročnikov. Cel kup parametrov kaže, da družba ne bo izpolnila svojih obveznosti iz prisilne poravnave oziroma vsaj ne v načrtovani meri. To pa pomeni, da družba izpolnjuje pogoj za insolventnost," je povedal Štepec.
Poleg tega T-2, tako Štepec, prereka večino zavarovanj, ki so bila dogovorjena in tudi ustanovljena. "Kot se sliši, praktično priznava le en odstotek vseh zavarovanj, ki naj bi bila dogovorjena, torej le droben delček tistega, za kar se je pravzaprav družba zavezala, da bo dala za zavarovanje teh kreditov, ki so bili izplačani," pravi Štepec in dodaja, da se bo v okviru stečajnega postopka razrešilo tudi to vprašanje.
"To je denar, ki ga je družba dobila in tudi na podlagi teh sredstev je družba lahko rasla, financirala omrežje. Ni prav, da bi vse sadove tega želi samo lastniki, upniki, ki so to financirali, pa so od tega povsem odrezani," je povedal vodja področja upravljanja s posojili v DUTB.
Gre sicer za posojilo v višini okoli 120 milijonov evrov, ki ga je sindikat bank na čelu z Novo Ljubljansko banko (NLB) leta 2007 dal družbi T-2 in ki je nato po dokapitalizaciji bank s strani države v obliki terjatve prešlo na DUTB. Ob upoštevanju obresti gre za vsoto okoli 150 milijonov evrov.
"Teh 150 milijonov evrov je v kar dobršnem delu pripomoglo k bančni luknji. Zato je razumljivo in pravilno, da DUTB želi doseči poplačilo v največji možni meri. Dvomim, da lahko dobimo celotno poplačilo, ampak seveda si bomo prizadevali, da bo ta delež, ki ga dobimo nazaj v DUTB oziroma posledično v proračun, čim večji," je poudaril Štepec.
Pri tem menijo, da bodo najboljše poplačilo kot omenjeno dobili s stečajem in prodajo podjetja kot celote v roku enega leta. Na ta način bo namreč T-2 zanimiv tako za finančne kot strateške vlagatelje. Štepec ob tem zavrača očitke, da naj bi pri njihovem vztrajanju za stečaj T-2 tičal dogovor z enim od interesentov za prevzem družbe T-2.
"Postopka prodaje ne vodimo mi, vodi ga stečajna upraviteljica, mi smo v tem postopku samo upnik. Stečajna upraviteljica je tista, ki bo morala izpeljati vse aktivnosti, da bo prišlo do prodaje in to bo moralo na koncu potrditi sodišče. Skratka, nikakor ni možna prodaja samo enemu, brez da bi lahko ostali konkurirali pod enakimi pogoji," je pojasnil in dodal, da je to tudi v interesu DUTB, saj bo tako dosežena maksimalna možna kupnina.
Obenem poudarja, da T-2 seveda ima vrednost in lahko pozitivno posluje. Zato ni interes DUTB kot upnika, da se poslovanje družbe ustavi. "Nasprotno, prizadevali smo si apelirati na stečajno upraviteljico, ki povsem deli to naše videnje, da mora družba tudi v stečaju nadaljevati s poslovanjem. Že prvič, ko je bil stečaj začet, smo tako postopali oziroma je upraviteljica ravnala na tak način, in prav tako sedaj, ko imamo drugič začet stečaj."
Stečaj družbe T-2 je bil po zahtevi DUTB prvič začet lani, a nato po pritožbi največjih lastnikov družbe T-2 na čelu z Garnolom zaustavljen. Sledila je uspešna pritožba upnikov in nato avgusta letos nov začetek stečajnega postopka. Garnol je odgovoril s pritožbo na ustavno sodišče, ki je s sklepom začasno do dokončne odločitve zadržalo izvajanje stečajnega postopka nad družbo T-2.
"Vsekakor verjamemo, da je bila odločitev sodišča, ki je odločalo o stečaju, pravilna. Menimo namreč, da so pogoji za stečaj izpolnjeni," na to odgovarja Štepec. Upa, da bo dokončna odločitev ustavnega sodišča znana relativno hitro. Čas je namreč po njegovih besedah pomemben dejavnik, saj družbi negotovost v času poteka vseh teh postopkov zagotovo ne koristi.
Jurij Krč kot prokurist družbe T-2 in ključni mož skupine, ki prek Garnola lastniško obvladuje družbo T-2, se z argumenti DUTB ne strinja in pravi, da ni ne pravnih ne ekonomskih razlogov za to, da se družbo T-2 poriva v stečaj. Kot je že pred časom poudaril, se držijo načrta finančnega prestrukturiranja, sprejetega v okviru pravnomočno potrjene prisilne poravnave.
Glavna težava naj bi po njegovih pojasnilih skrivala v tem, da se morajo banke in s tem DUTB kot ločitveni upniki v skladu s potrjeno prisilno poravnavo najprej poplačati z uresničitvijo ločitvene pravice, torej s prodajo zastavljenega premoženja T-2, pri čemer pa ni znano, koliko sredstev bodo sploh lahko dobile s prodajo.
V Garnolu poudarjajo, da so pridobili tudi mnenja več uglednih pravnih strokovnjakov, iz katerih izhaja, da naj bi višje sodišče z izdajo spornega sklepa o vnovični uvedbi stečaja v več točkah ravnalo nezakonito in v nasprotju z ustavo.
