Včeraj je naša ekipa preživela dan na terenu z medobčinskima redarjema, Robertom Kranerjem in Ninom Hatom. »Samo minuto sem parkiral. Skočil sem po cigarete in že hitim naprej. Čakam ženo, ki je na kratko skočila po tablete …« so se vrstili izgovori voznikov, ki so jih redarji včeraj v okviru akcije Postajališče ni parkirišče ujeli pri napačnem parkiranju bodisi na avtobusnih postajališčih bodisi na parkirnih prostorih, kjer je parkiranje dovoljeno izključno invalidom.
POGOSTO ŽALITVE, VČASIH TUDI NAPADI
»Parkiranje na avtobusnih postajališčih v Mariboru je problem. Ljudje so pač navajeni, da se ustavijo le za trenutek in na hitro skočijo iz avtomobila v trgovino ali na bankomat, čeprav vedo, da ustavijo tam, kjer parkiranje ni dovoljeno. Slednje se pogosto dogaja v Ljubljanski ulici, v bližini UKC Maribor,« je pojasnil Kraner, Hat pa dodal, da se ljudje želijo z avtomobilom pripeljati povsem pred trgovino oziroma tja, kamor so namenjeni. Po njegovem mnenju le redki vozniki vedo, da lahko parkiranje v beli coni plačajo za manj kot eno uro in da s tem ne bi bili izpostavljeni kazni. Redarja sta tudi povedala, da se jim najpogosteje, potem ko jim izdajo plačilni nalog, dogaja, da so deležni verbalnega napada. »Velikokrat nas žalijo, dogajali so se tudi napadi, a k sreči redko,« pravi Hat.
KO JIH OPAZIJO, TAKOJ ODPELJEJO
Ob našem prihodu na postajališče v Ljubljanski ulici sta bili tam ustavljeni dve vozili. Čeprav sta redarja ustavila za njima in prižgala intervencijsko luč, sta obe vozili nemudoma odpeljali. Ponovno smo sedli v vozilo in se zapeljali do Partizanske ceste. Med potjo čez Glavni trg sta redarja pokazala na tamkajšnje lepo urejeno postajališče, kjer so pred leti sicer opazili veliko prekrškov, a so zdaj postajališče ločili od cestišča s cvetličnimi koriti in manjšo klančino. »Redki se zapeljejo na postajališče. Le tisti tam koga za trenutek odložijo in takoj odpeljejo, kar pa je dovoljeno,« je pojasnil Kraner.
ZGOLJ OPOZORILO ZA ISKRENOST
Nadaljevali smo pot proti delu Partizanske ceste, ki sta jo redarja omenila kot eno »priljubljenih« območij za prekrškarje. In res, že od daleč smo opazili vozilo, ki je bilo parkirano tam, kjer je prepovedano. Ko sta se mu redarja približala, je pritekel možakar in se začel opravičevati. »Prihajam s Pesnice. Prvič sem tukaj. Zagledal sem prijatelja in se z njim po dolgem času ustavil na kavi. Samo za pet minut, zato nisem iskal plačljivega parkirnega prostora,« je razložil Borislav Robič, Kraner pa je že preverjal veljavnost vozniškega in prometnega dovoljenja ter registrske tablice na vozilu. Potem ko mu je Kraner predstavil prekršek, je Robič nemudoma pristopil k njemu in prekršek priznal, zato mu je redar izdal le opozorilo. »Lepa in iskrena beseda velikokrat zaleže,« je dejal Kraner.
PROBLEM V NAKUPOVALNIH SREDIŠČIH
Redarja, ki svoje delo opravljata že šest oziroma štiri leta, pravita, da že imata toliko izkušenj, da kršiteljem ne nasedata več. Povedala pa sta, da so v mestu poleg nekaterih ulic še posebej mamljiva za prekrškarje parkirišča za invalide pred večjimi nakupovalnimi središči. Že ob našem prihodu pred nakupovalno središče na Bohovi se je slednje potrdilo; tri mesta za invalide sta zasedali dve vozili brez ustrezne oznake. »Vozilo vselej fotografiramo, da je razviden prekršek, prav tako vetrobransko steklo, da oznake za invalide nihče ne more nastaviti pozneje,« je dejal Hat. In še kazni? Parkiranje na avtobusnem postajališču je 40 evrov, če pa kršitelj kazen poravna v osmih dneh, se ta prepolovi. Po prejemu plačilnega naloga ima kršitelj osem dni časa za ugovor, v roku 16 dni pa lahko plača polovičko. Imajo pa kršitelji, ki »pravočasno« pristopijo k redarju, tudi diskrecijsko pravico, na podlagi katere se redar lahko odloči, ali mu bo izdal plačilni nalog ali zgolj opozorilo.
