Poročilo Mirovnega inštituta je del kampanje Evropske mreže o brezdržavljanskosti z geslom Nihče od evropskih otrok ne bi smel biti brez državljanstva. Brezdržavljanskost v slovenskem prostoru po navedbah inštituta ni prepoznana kot problem, a obstajajo v slovenski zakonodaji določene luknje, zaradi katerih otroci niso popolnoma zaščiteni pred apatridnostjo.
Poročilo ugotavlja, da primeri apatridnosti v Sloveniji niso ustrezno prepoznani. Slovenija do danes namreč ni vzpostavila posebnega postopka za ugotavljanje apatridnosti, zato so osebe brez državljanstva zaznane zgolj preko postopkov za urejanje statusa, kot je na primer sprejem v državljanstvo, tekom katerega oseba trdi, da je brez državljanstva.
Najpomembnejša pomanjkljivost slovenske zakonodaje je po navedbah v poročilu ta, da otrok, rojenih v Sloveniji, katerih starši so tuji državljani, ki ne morejo svojega državljanstva prenesti nanje, določen del zakona o državljanstvu RS ne ščiti pred apatridnostjo. Na nekaterih drugih mestih pa je struktura zakona takšna, da nekoliko prikrije zakonska varovala pred apatridnostjo in tako potencialno ovira praktično aplikacijo teh pravil.
"V primeru sicer apatrindih otrok, rojenih slovenskim državljanom v tujini, so določbe vsebovane v dveh različnih členih. Nadalje, primeri apatridnosti niso ustrezno prepoznani zaradi domneve o obstoju (tujega) državljanstva oz. možnosti pridobitve tujega državljanstva, zaradi česar je skorajda nemogoče, da bi bile osebe prepoznane kot apatridi," v poročilu opozarja Mirovni inštitut. Ob tem dodaja, da to nasprotuje definiciji apatridnosti in preprečuje ustrezno implementacijo zakonskih določb, ki varujejo pred apatridnostjo otrok.
Mirovni inštitut zato Sloveniji priporoča, naj ratificira Konvencijo Združenih narodov o zmanjševanju pojavov apartidnosti iz leta 1961 in odpravi preostale vrzeli in dvoumnosti v nacionalni zakonodaji. "Država bi se morala spopasti tudi z domnevo o obstoju tujega državljanstva, ki preprečuje, da bi bili apatridi v Sloveniji ustrezno prepoznani," so zapisali v poročilu in poudarili potrebo po vzpostavitvi posebnega postopka za ugotavljanje apatridnosti.
