Policija svoje sile krepi tudi drugod ob hrvaški meji, ministrstvo za notranje zadeve pa je že aktiviralo pomožno policijo. V tem trenutku policijske sile, ki jih imajo na voljo, zadoščajo za obvladovanje vseh nalog na meji in v sprejemnih centrih, pa tudi za opravljanje rednih policijskih nalog. Zato trenutno ne vidijo potrebe po morebitnem aktiviranju vojske. Del blagovnih rezerv so že sprostili, in sicer gre za 1400 ležišč. Del rezerv bodo sprostili še danes. V logistični del aktivnosti se vključuje tudi Slovenska vojska. Slovenija bo danes glede na aktualne razmere sprostila kapacitete za okoli 1000 beguncev, je na popoldanski novinarski konferenci povedal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) Boštjan Šefic. V splošnem meni, da bi bil sprejem okoli 500 migrantov na dan oz. 5000 v desetih dneh še obvladljiv. Drugače pa bi bilo, če bi v Slovenijo prihajalo po 5000 migrantov na dan. V tem primeru jim osnovnih potreb po oceni državnega sekretarja ne bi mogli zagotoviti. Vendar pa takšne številke Šefic ne pričakuje.
Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner pa je danes napovedala, da bo Dunaj na hrvaško-slovensko mejo poslal 30 "strokovnjakov", ki bodo Sloveniji pomagali pri nadzoru zunanje schengenske meje. Prvi naj bi z delom začeli prihodnji teden. Pripadniki civilne zaščite (CZ) ob skorajšnjem prihodu večjega števila beguncev v Slovenijo zanje pripravljajo dodatne zmogljivosti.
Največ tujcev v bližini mejnih prehodov Obrežje in Rigonce
Doslej so na obmejnih območjih postavili več šotorišč, ki bi lahko sprejela po približno 300 ljudi, z dodatnimi posteljami pa so opremili tudi center za tujce v Postojni, je za STA pojasnil poveljnik CZ Srečko Šestan. V sprejemnem begunskem centru na policijski postaji Brežice so do 14. ure sprejeli 251 tujcev, ki so od četrtka zvečer na nedovoljen način prestopili državno mejo na območju policijskih postaj Brežice in Sevnica. V sprejemnem centru poteka evidentiranje tujcev, nihče od njih pa ni zaprosil za mednarodno zaščito v Sloveniji. Med prijetimi tujci gre v glavnini za domnevne državljane Sirije, Iraka in Afganistana, policisti pa so jih največ izsledili in prijeli v bližini mejnih prehodov Obrežje in Rigonce, so še sporočili s PU Novo mesto. V center za tujce v Postojni je danes prispelo 118 ljudi, večinoma otrok, mladostnikov in žensk. Po besedah podžupana občine Postojna Andreja Berginca ta številka za zdaj ni skrb vzbujajoča, saj lahko center brez težav sprejme najmanj 300 ljudi. V dodatnem prostoru ob njem bodo popoldne začeli postavljati tudi šotore z ležišči. V Harnici na hrvaški strani maloobmejnega prehoda Rigonce se že ves dan zbirajo begunci, ki so se na mejo večinoma odpravili iz Zagreba. Trenutno jih je približno 50, vendar prostovoljci pričakujejo, da se jih bo do večera zbralo več kot sto, saj naj bi bila večja skupina še na poti proti meji. Zvečer jo bodo najbrž poskušali prestopiti. Notranje ministrstvo je danes ostro nastopilo do odločitve Hrvaške, da migrantov ne bodo več registrirali, ampak jih bodo organizirano preusmerjali proti Madžarski in Sloveniji. Ta odločitev slovensko vlado izjemno skrbi, pravi Šefic. "Tak pristop in tak način ni v skladu z nobenimi pravili EU, kaj šele s pravili schengenskega sistema, v katerega želi Hrvaška vstopiti. Takšen nekontroliran proces predstavlja za slovenske organe, v prvi vrsti za policijo, izjemen izziv," je bil Šefic kritičen do hrvaške določitve.
Dobra organiziranost humanitarnih organizacij
V pomoč beguncem, ki prihajajo v Slovenijo, se je vključilo več humanitarnih organizacij, še posebej pa z vlado in civilno zaščito sodelujejo Rdeči križ Slovenije, Slovenska Karitas in Slovenska Filantropija. Slednja pripravlja bazo podatkov o prostovoljcih, medtem ko sta Rdeči križ in Karitas že aktivirala tako prostovoljce kot sredstva za pomoč vsem, ki jo potrebujejo. Rdeči križ je že namenil prvih 20.000 evrov za nakup najnujnejših potrebščin, hrane in higienskih pripomočkov, pripravljene imajo šotore, odeje, postelje in drugo opremo. zdaj so tudi v postopku zaprosila za pomoč mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak pa je na današnji skupni novinarski konferenci s predstavniki MNZ in uprave zaščito in reševanje posebej poudarila, da prebežniki pomoč vsekakor potrebujejo, četudi njihovi odzivi niso vedno taki, kot bi jih pričakovali. Generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebic je ob tem pozval ljudi, predvsem mlade, da prebežnikom namenijo svoj čas. "Kar se dogaja, lahko presega vse nas." Prav tako je izpostavil apel, da poskušamo predsodke premostiti, da poskušamo delovati solidarno, da prebudimo sočutje in spoštljivost do drugačnih. Karitas je sicer že pripravila prvih 5000 paketov pomoči, ki jih razdeljujejo v Dobovi. Na posebnem transakcijskem računu pa so zbrali čez 21.000 evrov in tudi ta denar že aktivirali.
Najbolj jih zanima postopek registracije
Begunce ob prihodu v Slovenijo po besedah direktorice Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij - PIC Katarine Bervar Sternad najbolj zanima postopek registracije. "Najpogosteje sprašujejo, ali se morajo registrirati, dati prstne odtise, kaj se bo z njimi zgodilo, če tega ne bodo storili, jih bo policija zaprla, kdaj lahko gredo naprej," je dejala v izjavi za STA. Bervar Sternadova je poudarila, da bodo sodelavci PIC beguncem svetovali, naj opravijo registracijo, saj s tem ne bodo ob možnost, da kasneje zaprosijo za mednarodno zaščito npr. v Nemčiji. Koordinacija skoraj 30 nevladnih in humanitarnih organizacij je sicer danes pozvala vlado, naj začasno suspendira izvajanje pravil evropske migracijske in azilne zakonodaje, vključno z Dublinsko uredbo in sporazumi o vračanju, in nemudoma vzpostavi koridor. Za vzpostavitev begunskega koridorja po mnenju vlade v tem trenutku ni podlage. O tem bi se lahko pogovarjali le v primeru, če bi v kateri drugi državi prišlo do interesa po sprejemu določenega števila oseb, pojasnjujejo.
Ob prihodu beguncev v Slovenijo se je oglasil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki poudarja, da sta ob odzivu na begunsko krizo na preizkušnji naša človečnost in razumnost. "Sami te krize ne moremo rešiti, dolžni pa smo storiti vse tisto, kar lahko," je še dejal Pahor. Stranki SDS in NSi pa zahtevata sklic izredne seje DZ, na kateri bodo zaupno razpravljali o poročilu komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb o varnostnih vidikih begunske krize in ilegalnih migracij. V poslanskih skupinah opozarjajo na izreden varnostni položaj oz. izziv ter pozivajo k dogovoru o ukrepih.
