Potem ko so v Mariboru v okviru evropskega tedna mobilnosti do 27. septembra popolnoma zaprli za promet del Koroške ceste (od Strossmayerjeve ulice do Glavnega trga), je v mestu čutiti precejšnje nezadovoljstvo. Mnenja so deljena tudi znotraj urbanistične komisije.
NEVZDRŽNE RAZMERE
»Starši ter prebivalci Mladinske in Maistrove ulice opozarjajo na nevzdržne razmere po zaprtju Koroške ceste. Skrbi jih močno povečan promet in predvsem varnost njihovih otrok, ki se zadržujejo ob cesti, saj je tam v razdalji 100 metrov pet različnih izobraževalnih ustanov. Neposredno ob cesti so OŠ Bojana Ilicha, Srednja trgovska šola, Srednja šola za gostinstvo in turizem, Konservatorij za glasbo in balet, Pravna fakulteta, študentski domovi in Andragoški zavod. Še bolj jih skrbi morebitna zapora ceste na Lentu, ki bo ves promet preusmerila na Mladinsko in dalje na Maistrovo,« je pred dnevi zaokrožilo na družbenem omrežju.
VELIKA ŠKODA MESTU
Javnost in stroko je najbolj razburila delna preusmeritev prometa na Lent, kjer je bilo po občinskih meritvah sredi prejšnjega tedna zaznanih 3500 vozil dnevno več kot na primerljiv junijski delovni dan; v Maistrovi ulici je bilo v 24 urah približno 20 odstotkov vozil več kot junija. Po mnenju arhitekta Mihe Miliča ulica brez omejevanja prometa sploh nima prihodnosti. »Omejevanje prometa na Koroški cesti sploh ni vprašanje, saj sicer cesta, ki predstavlja eno zgodovinsko najpomembnejših, a hkrati prometno najbolj obremenjenih cest v mestnem jedru, nima prihodnosti,« dodaja Milič, mestni arhitekt Stojan Skalicky pa meni, da omenjena zapora mestu povzroča veliko škodo. »Občina bi morala graditi na tem, kar je bilo na tem projektu narejenega že v preteklosti. Prostor in arhitekturo se dela na dolgi rok,« je prepričan Skalicky. Dodaja, da se zaradi potiskanja preteklih rešitev v predale, čeprav je občina zanje potrošila veliko denarja, mestu dela gospodarska, moralna in strokovna škoda. Menil je tudi, da vsakršne spremembe na cesti brez prenove komunalne infrastrukture niso smiselne. »Vsa urejanja na dotrajani infrastrukturi so ekonomsko neracionalna,« je dodal Skalicky.
Robert Gostinčar: »Nimamo vizije mesta in v tem mestu se po navadi najbolj začasne rešitve izkažejo za najbolj trajne.«
BREZ VIZIJE MESTA
Članica komisije Vesna Rebernak je delno zaporo prometa pozdravila, a menila, da bi jo bilo treba predhodno bolje predstaviti javnosti, urbanist Jože Kos Grabar pa pravi, da bi bilo treba najprej uvesti enosmerni promet, šele zatem zaporo za avtomobile. »Nimamo vizije mesta in v tem mestu se po navadi najbolj začasne rešitve izkažejo za najbolj trajne,« pravi krajinski arhitekt Robert Gostinčar. Bolj celostno obravnavo problema Koroške ceste pogreša tudi arhitekt Bogdan Reichenberg, ki je sodeloval pri izdelavi pred leti izbrane natečajne rešitve za to cesto. »Začuden sem nad lahkotnostjo, s katero se občina loteva tega zahtevnega vprašanja. Promet je le ena od dejavnosti, ki jo je treba upoštevati pri tem. Parcialno gledanje na problem proizvaja le parcialne rešitve,« je opozoril Reichenberg.
