Sedem reprezentativnih sindikalnih central - ZSSS, Neodvisnost, Pergam, Altenativa, Solidarnost, KS 90 in konfederacija sindikatov javnega sektorja - je podpise začelo zbirati 1. septembra. Potrebnih 5000 so zbrali že v prvih dveh dneh, zbiranje pa so zaključili 7. septembra.
Predlagajo spremembo zakona o minimalni plači, s katero bi iz definicije minimalne plače izvzeli dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo.
Menijo, da bi s tem popravili krivico, ki so je deležni tisti delavci, ki prejemajo minimalno plačo in delajo v omenjenih okoliščinah. Ostali delavci dodatke za tovrstno delo prejemajo dodatno k plači.
Sindikati pravijo, da gre za nizke zneske, saj je takšnih prejemnikov minimalne plače razmeroma malo. Natančnih podatkov, koliko prejemnikov minimalne plače v zasebnem sektorju bi spremembe zajele, v sindikatih nimajo. Opravili so anketo med 96.000 zaposlenimi, od katerih jih je 5,6 odstotka prejemalo minimalno plačo, med temi pa je dodatek za nočno delo prejemalo 1,1 odstotka, za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka vprašanih.
Po podatkih ministrstva za javno upravo je 0,1 odstotka zaposlenih v javnem sektorju prejemalo minimalno plačo in dodatek za nočno delo, 0,7 odstotka minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo ter 0,3 odstotka minimalno plačo in dodatek za delo na praznik.
Proti predlaganim spremembam so delodajalci, ki vztrajajo, da bi tovrstno dodatno obremenjevanje vodilo v zapiranje delovnih mest ter da bi bilo treba namesto tega izpeljati davčno reformo in znižati stroške dela.
Podobno je finančni minister Dušan Mramor ob začetku zbiranja podpisov ocenil, da bo, če se minimalna plača zviša, manj zaposlenih.