Nadaljnje izboljšanje razmer na trgu dela bi po Cerarjevih ocenah vodilo k povečanju zasebnih naložb ter domače zasebne porabe. Toda pozitivni trendi ne smejo uspavati ali nerazumno povečati naših apetitov, opozarja premier.
"Nasprotno, ostati moramo preudarni ter dosedanje dosežke potrpežljivo nadgrajevati. Vlada se ob tem, ko nadalje konsolidira javne finance, postopno izboljšuje poslovno okolje ter spodbuja investicije in vse drugo, kar vodi v nadaljnji gospodarski razvoj, hkrati zaveda tudi svoje socialne funkcije, ki se mora izraziti v skrbi za vse tiste posameznike, ki zaradi nezaposlenosti ali nizkih dohodkov ali pokojnin živijo v težkih materialnih razmerah," je dejal Cerar.
Prepričan je, da Slovenija lahko resnično okreva samo tako, da bo čim več mladih in drugih kategorij prebivalstva delovno aktivnih dobilo priložnost za zaposlitev in da si s svojim lastnim delom ter ustvarjalnostjo zagotovijo primerno blagostanje ter osebno dostojanstvo.
Po Cerarjevih besedah se nahajamo v zelo občutljivem času, saj mednarodno okolje ni dovolj stabilno. "Različne finančne, ekonomske, varnostne in druge krizne situacije - od Ukrajine, Grčije in Kitajske do Bližnjega vzhoda in Afrike - nas opozarjajo, da se lahko ugodna gospodarska klima okoli nas zelo hitro spremeni. Begunci, ki preplavljajo Evropo, nas postavljajo pred povsem nepričakovane in dramatične izzive. Demografska slika Slovenije in Evrope ni razvojno spodbudna," ocenjuje.
Dejal je, da zdaj ni več čas za izsiljene ideološke in pritlehne politične prepire ter podtikanja. Čas je namreč, da končno prevlada nova politična kultura, in sicer takšna, ki spoštuje in spodbuja znanje, inovativnost, delo in razvoj.
Po Cerarjevem mnenju je družba pretirano prežeta s strahom, je marsikje v krču in tega se moramo osvoboditi. Potrebujemo pogum in za to je treba včasih pozabiti nase, pravi premier.
Dodal je še, da ima Slovenija številne razvojne potenciale, kot so kakovostna delovna sila, prilagodljiva tehnološka in industrijska baza, sposobnost delovanja na nestabilnem svetovnem trgu, dobro razvita infrastruktura, stabilna oskrba z energenti in zanesljive spletne povezave.
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh je medtem opozoril, da se obrtniki že vrsto let soočajo s problemi, kot so visoka obremenitev stroškov dela, togo delovno pravno zakonodaja, nelojalna konkurenca in neustrezna panožna zakonodaja.
"Ovirajo nas številne birokratske ovire, postopki pri pridobivanju posameznih dovoljenj so prepočasni, slab je tudi dostop do finančnih virov za razvoj. Po novem pa bomo v celoti prevzeli tudi stroške nakupa in vzdrževanja davčnih blagajn. V zbornici smo prepričani, da davčne blagajne ne bodo bistveno vplivale na zmanjšanje dela na črno in sive ekonomije, bodo pa dodatno breme za legalne obrtnike in podjetnike," je dejal Meh in opozoril, da obrtniki v takšnem okolju ne morejo biti konkurenčni.
Meh od vlade pričakuje, da bo realizirala njihovih 100 konkretnih rešitev za izboljšanje poslovnega okolja, če ne vseh 100, pa vsaj polovico. Po njegovi oceni je namreč skrajni čas, da se slovenski obrti in malemu podjetništvu zagotovi podporno in spodbudno poslovno okolje ter stabilne zakonske okvire za rast in razvoj.
"Načelo EU, pomisli najprej na male, naj bo v prihodnje stalnica slovenske politike. Glede na to, da mala, mikro in srednja podjetja zaposlujejo 405.000 oseb, bi moral imeti ta segment gospodarstva v Sloveniji večjo veljavo in več pozornosti," je še dejal Meh.
Izvršna direktorica Celjskega sejma Breda Obrez Preskar pa je izpostavila, da Mos vedno znova dokazuje, da se na njem da sklepati nova poslovna partnerstva in konkretne posle.
Na njem po njenih besedah sodelujejo tisti, ki v sejemski predstavitvi prepoznajo priložnosti učinkovitega promocijskega orodja, pa četudi gre za srednje in manjše poslovne subjekte, ki lahko jutri prerasejo v velike akterje svetovnega formata.
"Mednarodni utrip, nove tehnologije in inovativni izdelki, novosti in ugodnosti, ki jih za obiskovalce pripravljajo razstavljavci, bodo skupaj s spremljajočim programom sooblikovali sejemsko dogajanje na letošnjem 48. Mosu. Dolgoletnim projektom, ki se kritično dotaknejo najbolj aktualnih podjetniških tem, so se letos pridružili novi, ki bodo še obogatili sejemsko dogajanje," pravi Obrez Preskarjeva.
Na letošnjem sejmu, ki bo potekal do nedelje, se predstavlja več kot 1500 razstavljavcev iz 38 držav, obeta pa se rekordno število skupinskih predstavitev tujih gospodarstev. Največjo pripravlja Kitajska, ki bo imela na sejmu svoj nacionalni paviljon. Hrvaška bo letos v organizaciji hrvaške obrtne zbornice obeležila 20. zaporedni nastop, Srbija pa desetega.
