Če želi kmet preživeti od prodaje vina, mora s pametnimi potezami potrkati na vrata potencialnega kupca. In ker vinarstvo danes ne pomeni samo znati narediti dobro vino, ampak tudi biti dober poslovnež, je Vipavska glede tega naredila velik korak naprej.
Kako prodajati
Nekaj je nesporno, in to nam priznava tudi tujina: Slovenci smo izjemni gostitelji in naša vina so odlična. Toda ključno je našim pridelovalcem manjkalo – podjetnost. Odgovor na vprašanje, kako povzdigniti prodajo, je večina, če sploh, iskala sama. A ker se je po posameznih kleteh po državi zgodil preboj, so vinarji drug k drugemu le začeli hoditi po nasvete in ugotovili, da morajo stopiti skupaj in si pomagati.
Tako je tudi vipavski vinar, ki so mu očitali veliko nerodnost pri trženju vina, počasi stopil v ospredje. Na domačijah so zraven kleti nastajali degustacijski prostori, vzpostavljala so se sodelovanja z lokalnimi turističnimi centri in povezovanja vinarjev, vlagalo se je v promocijo.
Združitev vinarjev
Posledica teh ugotovitev, razmišljanj in sklepov, kot ugotavlja naš sogovornik, Branko Tomažic iz Vrhpolja, je tudi v njihovi vasi sprožila premik. »Pet vodilnih vinarskih družin iz naše vasi, sicer že povezanih v Vinarsko turistično društvo Vrhpolje, se je odločilo svoja vina in kleti označiti s skupno znamko Eno Vrhpolje in s tem poudariti edinstvenost svojega vinorodnega kraja,« je pojasnil vinar Tomažič, ki je s sinom Nejcem, ki domačo klet tudi vodi, udeležen v projektu.
Kot je še pojasnil Tomažič, je skupna znamka nastala v okviru Projekta informiranja in pospeševanja prodaje kakovostnih in vrhunskih vin ZGP vinorodnega okoliša Vipavske doline. »Namen projekta je povečanje prepoznavnosti kakovostnih in vrhunskih vin ZGP s pomočjo usmerjenega informiranja, oglaševanja in pospeševanja prodaje. Partnerji projekta so: Nejc Tomažič, Alojz Škrlj, Aleš Žvokelj, Martin Krapež in Bojan Škrlj.
