Z nami je govorila Andreja iz okolice Kočevja: »Kot mama sem letos za potrebščine, kot so delovni zvezki, zvezki, risalni blok, barvice in drugo, za otroka, ki bo šel v 7. razred, plačala 176 evrov. To se mi zdi nenormalno veliko, sploh ker so na sosednji šoli starši predvsem zaradi drugačnega izbora delovnih zvezkov plačali precej manj. Najbolj boleče pa je, da potem ob koncu leta ugotovim, da določenih nujnih pripomočkov otroci sploh niso potrebovali.«
Z uvedbo učbeniških skladov je država želela ublažiti finančno breme staršev, a mnogi menijo, da se zdaj ti stroški prenašajo na delovne zvezke, ki jih je treba kupiti. Kot je povedala ravnateljica OŠ Žužemberk Mira Kovač, se starši vsako leto vključijo v učbeniški sklad z individualno prijavnico, delovne zvezke in preostale potrebščine pa kupijo sami.
Pri izbiri so aktivi učiteljev avtonomni
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na spletnih straneh navaja, da učbenike kot osnovno učno gradivo založnik v skladu s Pravilnikom o potrjevanju učbenikov vloži v potrditev strokovnemu svetu. Delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv se ne potrjuje. Pri izbiri gradiv v šolah so strokovni aktivi učiteljev avtonomni.
UČITELJI PRI IZBIRI AVTONOMNI
A katere delovne zvezke bodo učenci potrebovali, je od šole do šole različno, saj je, kot je zapisano na spletni strani ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, učitelj pri izbiri avtonomen. »Odločitev o izbiri delovnih zvezkov je v domeni strokovnega aktiva za posamezni predmet, ki na osnovi veljavnega učnega načrta izbere ustrezen delovni zvezek,« je dejala ravnateljica OŠ Dolenjske Toplice Maja Bobnar.
Ravnateljica OŠ Metlika Željka Janjac pa je povedala, da se že ob koncu šolskega leta sestanejo strokovni aktivi učiteljev in se dogovorijo o delovnih zvezkih, ki jih bodo učenci uporabljali v prihodnjem šolskem letu.
POPLAVA DELOVNIH GRADIV
Naša sogovornica iz Kočevja je med drugim izpostavila, da bi se delovnim zvezkom marsikje lahko tudi odpovedali, saj po njenem mnenju niso kakovostni. »Smiselno bi bilo vpeljati enotne učbenike in delovne zvezke za celotno državo, saj bi potem otroci res imeli enake možnosti in tudi rezultati nacionalnega preverjanja znanja bi bili bolj primerljivi, ne pa sami sebi namen. Trenutno lahko skoraj vsak učitelj napiše svoj delovni zvezek in količina različnih primerkov za posamezni predmet počasi postaja moteča ter vzbuja dvom, ali je delovni zvezek, ki ga ima moj otrok, tako kakovosten kot tisti, ki ga uporablja njegov bratranec na drugem koncu Slovenije.«
»Aktiv učiteljev po kritični presoji izbere delovne zvezke. Na trgu je poplava izbora delovnih gradiv, zato so po šolah delovni zvezki različni. Vodilo naše šole je, da je učbenik osnovno sredstvo, delovni zvezek pa le pripomoček za kakovostnejše pridobivanje znanja,« poudarja Kovačeva.
ODLOČAJO SE PREMIŠLJENO
Čeprav imajo šole pri izbiri torej dokaj proste roke, se trudijo, da bi se odločale čim bolj racionalno. »Učitelji tehtno premislijo o izbiri delovnih zvezkov. Pri tem imajo v mislih tudi finančni strošek posamezne družine,« je povedala Bobnarjeva. Mnoge šole naredijo tudi analizo stroškov za starše za vsak razred posebej. »V primeru cenovno visokih odstopanj za posamezni razred učitelji še enkrat pretehtajo, kateri delovni zvezki so resnično nepogrešljivi pri posameznem predmetu, in v nekaterih primerih je nato prišlo do umika delovnega zvezka. Teh bi bilo lahko tudi manj, če učitelji ne bi bili vezani na zakon o avtorskih pravicah, ki omejuje fotokopiranje nalog,« pravi ravnateljica OŠ Žužemberk in dodaja, da analizo stroškov nabave delovnih zvezkov predstavijo tudi svetu staršev, da pridobijo njihovo soglasje. V Metliki so izračunali, da bodo starši za otroka v 5. razredu za nakup delovnih zvezkov, pri nekaterih predmetih pa tudi za delovne učbenike, v povprečju odšteli okoli 100 evrov, za devetošolca pa okoli 90 evrov.
KAJ PA NEIZPOLNJENE STRANI?
Mnogi starši so zato zelo občutljivi, če kakšna stran v delovnem zvezku ostane neizpolnjena, še bolj pa jih moti, če katerih sploh ne uporabljajo. A ravnateljice omenjenih šol so zatrdile, da učitelji skrbijo, da so delovni zvezki uporabljeni in vsaj 90-odstotno izpolnjeni.
