"Na zunanjem ministrstvu sem 24 let. Delal sem vse, kar se je dalo. Bil sem pri vseh velikih zunjepolitičnih zgodbah te države, z njo doživljal uspehe in neuspehe, lepe in manj lepe trenutke. Mislim, da si tega, kar se tretji teden počne z menoj, nisem zaslužil," je dejal Geržina in menil, da bi se diskreditacije in kompromitacije nadaljevale še naprej.
Kot je zapisal tudi v odstopni izjavi, ki jo je poslal predsedniku vlade Miru Cerarju in zunanjemu ministru Karlu Erjavcu, se je nanj v preteklih mesecih, posebej pa zadnjih nekaj tednih, usula načrtno vodena in koncentrirana diskreditacija.
Njen namen po njegovih besedah naj ne bi bil toliko preprečiti njegov odhod v Zagreb, temveč kompromitirati njega osebno in njegovo delo ter tako prihajajočega veleposlanika pred prihodom na Hrvaško znatno oslabiti, ga profesionalno nepovratno poškodovati ter po možnosti po vsem tem v Zagreb vendarle poslati nekega drugega diplomata.
Medijem je opisal celotno zgodbo diskreditacije, ki se je po njegovih besedah začela maja ob prvih podatkih, da naj bi postal novi veleposlanik v Zagrebu, kjer se je povezovalo njegovo uspešno kandidaturo s politično aktivnostjo njegovega očeta v stranki Desus kot edinim kriterijem, da je bil izbran na to mesto. Ob tem so bila preslišana njegova pojasnjevanja, da je v slovenski diplomaciji od njenih začetkov, da dela na zunanjem ministrstvu že 23 let in da izpolnjuje vse pogoje za zasedbo veleposlaniškega mesta v Zagrebu.
Nadaljevalo se je z medijskimi navedbami, da predsednik republike za mesto veleposlanika v Zagrebu bolj zaupa nekemu drugemu kandidatu. Že pred objavo poročil o nadzoru veleposlaništev se je začelo dvigovati pričakovanja o razkritjih njegovih nepravilnosti v času službovanja na Dunaju, od objave poročila 16. avgusta pa je bil v središču dogajanja in medijskega poročanja, je dejal, čeprav se je izkazalo, da v poročilu ni bilo ničesar spornega.
"Nekateri mediji in tudi posamezniki, med njim žal tudi z MZZ, so me kriminalizirali in postavili ob bok pravnomočno obsojenim, kazensko ovadenim ali odpuščenim nekdanjim veleposlanicam in veleposlanikom," je v odstopni izjavi zapisal Geržina, ki je prepričan, da ne gre za naključja.
Geržina je tudi za medije izrazil mnenje, da bi se diskreditacije, omejevanje v delu, poskusi kompromitacij in namernega ter načrtnega preprečevanja uspešnega dela nadaljevali tudi, če bi zasedel mesto veleposlanika v Zagrebu.
Ob tem meni, da Slovenija v Zagrebu potrebuje močnega veleposlanika, ki ima zaupanje in zaslombo celotnega državnega vrha, da lahko dela dobro in v korist države. Meni namreč, da le tako lahko tak veleposlanik dela dobro in v korist države in nenazadnje tudi sebe. "Kot izhaja iz medijskih in nekaterih drugih navedb, tak kandidat menda obstaja. Prav je da dobi priložnost," je še poudaril v izjavi.
Vlada je Geržino za veleposlanika v Zagrebu že potrdila, uspešno je prestal tudi predstavitev pred odborom DZ za zunanjo politiko ter dobil agrema Zagreba. Ukaz o njegovem imenovanju bi moral podpisati le še predsednik republike Borut Pahor, ki je v luči poročila o nadzoru na veleposlaništvih ustavil vsa nova imenovanja veleposlanikov.
Potem ko je vlada prejšnji teden ocenila, da ni zadržkov za imenovanja novih veleposlanikov, so iz Pahorjevega urada sporočili, da bo predsednik postopke imenovanja novih veleposlanikov zaključil ta teden.
Kot je pojasnil novinarjem, je pred odstopom od kandidature namenoma počakal na vse zelene luči za imenovanje, da bi pokazal, da na njegovi strani ni nič "spornega ali kakorkoli vprašljivega". Delo bo po napovedih nadaljeval na zunanjem ministrstvu, saj je, kot je dejal, poklicni diplomat.
Na vprašanje, kaj se bo zgodilo z veleposlaniškim mestom v Zagrebu, je dejal, da nič posebnega. "Veleposlaništvo v Zagrebu ima odlične diplomate, odličnega odpravnika poslov, ki bodo to, prepričan sem, dobro speljali," je dejal. Ob tem je menil, da imenovanje novega veleposlanika "ne bi smelo biti zelo oddaljeno".
