Kot je povedal Cerar, bo država pri reševanju begunske problematike upoštevala načelo humanitarnosti, "saj gre za ljudi v stiski, ki jim je treba pomagati". Upoštevala bo tudi načelo solidarnosti, kar po njegovih besedah pomeni, da mora sodelovati pri razdelitvi bremen pri sprejemu beguncev znotraj EU.
Pri reševanju problematike namerava vlada upoštevati tudi integracijske zmožnosti države, "kar bo pomemben kriterij", in element varnosti. Ob vsem tem pa namerava zagotavljati tudi nemoteno delovanje države, je dejal Cerar.
Na sestanku s predstavniki nevladnih in humanitarnih organizacij, ki je bil po seji vlade, so po Cerarjevih besedah ugotovili, da razmišljajo v isto smer in da želijo sodelovati. Tudi zato je vlada v omenjeno skupino povabila predstavnike nevladnih in humanitarnih organizacij.
V omenjenih organizacijah so po besedah predstavnice Mirovnega inštituta Veronike Bajt s sestankom zadovoljni, kljub temu pa nameravajo nevladne organizacije ohraniti kritično držo in bdeti nad delovanjem države.
Kapacitete in logistika so za zdaj zagotovljene za prvi dve fazi po kontingentnem načrtu, sprejetem julija, je dodala ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar. Tretje faze ne morejo še številčno opredeliti, saj ne vedo, koliko beguncev bo Slovenija sprejela, in takrat bo morda treba zagotoviti dodatne kapacitete. Te se bodo torej širile glede na potrebe.
Osebe, ki bodo ob prihodu v Slovenijo prosile za mednarodno zaščito, bodo nastanjene v azilnem domu in deležne vseh postopkov, ki jih nudi zakonodaja, je razložila ministrica. Tisti, ki pa za mednarodno zaščito ne bodo zaprosili, pa bodo podvrženi določilom zakona o tujcih in se jih bo vrnilo v državo izvora oziroma tranzita.
