Kot so v sporočilu za javnost zapisali v poslanski skupini SDS, so na omejevanje dostopa do arhivskega gradiva opozarjali že v času referendumske kampanje o arhivih pred dobrim letom, v kateri so si prizadevali za zavrnitev takrat sprejete novele omenjenega zakona, a na referendumu niso uspeli.
S sedaj veljavnimi zakonskimi določbami in postopki anonimizacije se je po njihovem mnenju na prefinjen način zaprl dostop do arhivskega gradiva, obenem pa se je za raziskovalce, zgodovinarje, publiciste in druge tudi nesorazmerno podaljšal čas čakanja na pridobitev arhivskega gradiva.
Ob tem izpostavljajo gradivo nekdanje tajne politične policije Udba, za katero je, kot so navedli, tudi vrhovno sodišče ugotovilo, da se je ta ukvarjala "ne le z obveščevalnimi nalogami, ampak je tudi sama organizirala kriminalne aktivnosti, jih načrtno izzivala in tudi konstruirala obstoj kaznivih dejanj in odgovornost zanje". "Žrtve takšnih aktivnosti, praviloma politični nasprotniki ali drugače misleči, v obdobju takratnega režima praviloma niso imele možnosti razkritja konstruktov Udbe in rehabilitacije," so zapisali.
Spremembe zakona, ki jih predlagajo v SDS, po njihovih navedbah sledijo načelu zagotavljanja pravice do obveščenosti javnosti oziroma posameznika pri dostopu do javnega arhivskega gradiva, in sicer tako, da se omogoča odprtost arhivskega gradiva na način, da bo omogočen dostop do originalnega, necenzuriranega gradiva.
S predlagano novelo se ponovno vzpostavlja podlaga, s katero se bo razlikovalo med žrtvami in nosilci javnih funkcij v nekdanji totalitarni državi, saj je bila s sedanjim zakonom izbrisana razlika med žrtvijo in krvnikom, so še pojasnili. S tem po njihovih navedbah sledijo tudi vsebini resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri Evropski parlament poziva vse članice, naj si resnično prizadevajo za odprtje arhivov, tudi arhivov nekdanjih notranjih varnostnih služb, tajne policije in obveščevalnih služb.
