Kot je dejal, je danes pomembno, da si Slovenci priznamo, da se kot eden izmed najbolj kulturno razvitih narodov premalo cenimo, a ne v smislu nekega zgrešenega nacionalizma, temveč spoštovanja naših prednikov. Imamo literarne klasike, ki so slovensko klasiko ustvarili kot državljani nemštva. Avstrija je sicer to dopuščala, a to je bilo plavanje proti toku, je poudaril.
Prej smo imeli 30, 40 let internacionalizem, ki je zapostavljal nacionalno, danes pa je po njegovih besedah še slabše. Danes imamo globalizem, ki se ne zanima za to, da bi obstajala nacionalna zavest, povezava ljudi s svojo kulturo, zgodovino, s tistim, kar je bogastvo nekega naroda.
Mladi sicer mislijo, da je tehnološki razvoj bogastvo, da je globalizacija sveta rast, a sem je prepričan, da je to čisti negativizem. Tehnologija bi morala biti po njegovem prepričanju človeku v pomoč, da se razvija, a ne tako, da z njo pozablja to, kar je duhovno bistvo njegovega človeškega dostojanstva.
Tržaški pisatelj je častni naziv kulturni ambasador Republike Slovenije prejel za neprecenljiv in iskren boj za slovensko kulturo in pravice slovenskega jezika, za zvestobo slovenskemu narodu ter prizadevanje za demokracijo in samobitnost Slovenije in slovenske kulture, kar je dolga leta izražal tudi v reviji Zaliv.
Po prepričanju ministrice je Pahorju obdobje dela pri reviji za književnost in kulturo Zaliv še posebej drago. Revija je širila demokratično kulturo, svobodno polemiko in se zavzemala za demokratizacijo Jugoslavije ter za krepitev položaja Slovenije. Bitka za demokracijo, ki jo je bil z Zalivom, je bila verjetno ena njegovih pomembnejših bitk s sistemom, čeprav njegovo življenje sestoji iz neštetih bitk z nedemokratičnimi sistemi.
Kot je še dejala ministrica, nas pisatelj še danes navdušuje z bistrim duhom in svežino misli o preteklih dogodkih, s presojami današnje stvarnosti in z jasnim pogledom v prihodnost. Krutost nacionalistične raznarodovalne ideologije, ki ji je bil priča v mladosti in trde življenjske izkušnje v času druge svetovne vojne in po njej so ga izoblikovale v neizprosnega borca za slovenski materni jezik, v humanista, idealista in angažiranega umetnika.
Slavljencu je na slovesnosti tudi čestitala k visokemu jubileju in mu podarila goloba miru, ki ga je oblikoval slovenski oblikovalec Oskar Kogoj.
