Delež dolgotrajno brezposelnih - tistih, ki so na zavodu prijavljeni leto dni ali več - je junija in julija letos dosegel 54,4 in 54,3 odstotka, kar je okoli štiri odstotne točke več kot lani v tem času in pet odstotnih točk več kot v začetku leta. Julija je bilo v evidenci okoli 59.500 dolgotrajno brezposelnih.
"V Sloveniji je še posebej pereč problem dolgotrajna brezposelnost, saj je na zavodu prek 12 mesecev prijavljenih že več kot 50 odstotkov brezposelnih," je STA povedala generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje Damjana Košir.
Dolgotrajno brezposelni se lahko vključujejo v različne programe aktivne politike zaposlovanja, posebej zanje pa so programi javnih del.
V javna dela je bilo do konca julija letos po podatkih zavoda za zaposlovanje vključenih nekaj več kot 5000 brezposelnih, poleg tega v javna dela za pomoč v primeru elementarnih nesreč še okoli 200 oseb. Do konca leta večjih novih vključitev v javna dela ne pričakujejo, večinoma bo šlo le za nadomeščanje oseb, ki zaključujejo javna dela oz. se jim iztečejo pogodbe o vključitvi, so STA povedali na zavodu. V celotnem letu 2015 je za javna dela predvidenih 33,6 milijona evrov, za javna dela za pomoč v primeru elementarnih nesreč pa dva milijona evrov.
Lani je bilo v javna dela vključenih okoli 6660 brezposelnih, izplačanih je bilo 37,9 milijona evrov. V javna dela za pomoč v primeru elementarnih nesreč so vključili še okoli 200 brezposelnih, za to je bil namenjen okoli en milijon evrov.
Med brezposelnimi narašča tudi delež starejših brezposelnih - starih nad 50 let je bilo julija v evidenci 33,4 odstotka oz. okoli dve odstotni točki več kot julija lani in okoli tri odstotne točke več kot v začetku leta. V evidenci je bilo okoli 36.600 oseb, starih 50 let ali več.
Zmanjšal pa se je delež brezposelnih v starosti do 29 let, ki pada od novembra lani. Takrat je znašal 26,1 odstotka, julija letos je padel na 22,6 odstotka. Prijavljenih je bilo 24.800 oseb, starih do 29 let.
"Na zniževanje deleža brezposelnih mladih vpliva boljša situacija na trgu dela, ki omogoča več prehodov mladih iz izobraževanja v zaposlitev. Menimo, da je to tudi posledica sprememb pri študentskem delu, saj se je zmanjšala razlika v ceni dela med redno zaposlitvijo in zaposlitvijo študenta," pravi Koširjeva.
Letos je sicer manj zaposlitev ali samozaposlitev brezposelnih. V prvih sedmih mesecih se jih je iz evidence zaradi zaposlitve ali samozaposlitve odjavilo 46.000, kar je 3,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.
"Razlog za zniževanje zaposlovanja brezposelnih v letošnjem letu je prav gotovo pomanjkanje sredstev za ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ki so nepogrešljivo orodje za zaposlovanje ranljivih skupin na trgu dela," je prepričana Koširjeva.
Za ukrepe aktivne politike zaposlovanja je letos zaenkrat na voljo 65 milijonov evrov, vključenih naj bi bilo okoli 21.000 oseb. Lani je bilo za aktivno politiko zaposlovanja namenjenih 103,2 milijona evrov, vključenih pa je bilo skoraj 42.000 oseb.
Do konca julija letos je bilo v programe aktivne politike zaposlovanja vključenih okoli 19.600 oseb oz. 12,5 odstotka manj kot lani. Največ vključitev je bilo v programe usposabljanja (okoli 14.200) in v javna dela.
Lani se je s pomočjo programov aktivne politike zaposlovanja - prek javnih del in s subvencijami za zaposlitev - v tem času zaposlilo več kot 8300 brezposelnih ali 3000 več kot letos.
Ministrstvo pričakuje, da bodo lahko jeseni začeli črpati sredstva Evropskega socialnega sklada iz nove finančne perspektive, kar bo omogočilo izvedbo novih programov aktivne politike zaposlovanja.
