Premajhna varnostna razdalja je eden najbolj pogostih vzrokov prometnih nesreč, največkrat povezan s prehitro vožnjo, so za STA pojasnili na Javni agenciji RS za varnost prometa. Po njihovih navedbah večina vozi preblizu zaradi nepoznavanja dolžine zaustavitvene poti, del jih napačno meni, da s krajšo razdaljo povečajo propustnost ceste, nekateri pa poskušajo vozilo pred njimi z agresivnim "prilepljanjem" na njegov zadek spraviti s prehitevalnega na vozni pas.
Ustreznost varnostne razdalje preverimo s testom dveh sekund
Varnostna razdalja mora po zakonskih določilih omogočati, da lahko voznik prepreči trčenje, tako da zmanjša hitrost ali ustavi, če to stori voznik pred njim. Prav tako mora omogočati, da se lahko vozilo, ki nas je prehitelo, vrne na izhodiščni vozni pas.
Da bi prikazali, kakšna razdalja na cestišču predstavlja predpisano, so na Darsu po vzoru iz tujine pred leti pripravili pet testnih polj samonadzora varnostne razdalje. Na cestiščih so zarisali oznake s številkama 21 in 22, ki pomagajo oceniti primerno razdaljo pri 130 kilometrih na uro. Tudi na odsekih, kjer ni teh oznak, lahko voznik preveri, ali je razdalja ustrezna.
Pri tem si pomaga s stebričkom ob cesti, prometnim znakom ali drugim predmetom in opazujejo, kdaj pred njim vozeče vozilo prevozi ta predmet. Takrat v sekundnem taktu izgovori: "Enaindvajset, dvaindvajset." Če označeno točko s sprednjim delom vozila prevozi ob izteku štetja dveh sekund, to pomeni, da ima ustrezno varnostno razdaljo, če jo prevozi prej, je razdalja premajhna, pojasnjujejo na agenciji.
Inštruktor varne vožnje Brane Küzmič priporoča, da z omenjenim testom dveh sekund večkrat preverimo razdaljo, da dobimo občutek, kolikšna naj bo ta. Kot je pojasnil za STA, je razdalja z dvema sekundama določena zato, ker ena sekunda v povprečju predstavlja voznikov reakcijski čas, ena sekunda pa je rezerva, saj ima lahko vozilo pred nami boljše pnevmatike in/ali boljše pojemke. Prav tako se reakcijski čas po njegovih navedbah podaljša, če nismo zelo pozorni na vožnjo in na dogajanje na cestišču.
Tudi v kolonah naj bo med vozili vsaj deset metrov razmaka
Kot poudarjajo na agenciji za varnost prometa, morajo vozniki na avtocesti ali hitri cesti zaradi velikih hitrosti še bolj kot na drugih cestah paziti na varnostno razdaljo. V primeru kolone, ki vozi z zmanjšano hitrostjo, se po zakonskih določilih ob dobrih prometnih razmerah varnostna razdalja lahko zmanjša na najmanj razdaljo, ki jo vozilo prevozi v eni sekundi.
Küzmič ob tem opozarja, da tudi v kolonah razdalje ne zmanjšujmo na en meter ali celo manj. Če se bo nekdo zaletel v zadnje vozilo v koloni, bo namreč tako pred seboj potisnil še več drugih vozil. Po njegovih besedah je v kolonah potrebna razdalja vsaj desetih metrov.
Z varnostno razdaljo je po njegovih besedah nekoliko drugače v mestih, še posebej v prometnih konicah, kjer bi ob velikih razdaljah med vozili promet stal. Razdalja je tam manjša, zato pa morajo biti vozniki toliko bolj zbrani, da skrajšajo svoj reakcijski čas, je dejal.
Če razdaljo na posameznih cestnih odsekih določajo prometni znaki, je treba upoštevati njih. Ti so največkrat postavljeni pred kakšnimi predori, kjer je večja varnostna razdalja potrebna zaradi slabše vidljivosti, prav tako se v tunelu običajno nimamo možnosti umakniti ne levo ne desno, je pojasnil Küzmič.
Zaradi premajhne varnostne razdalje lani več kot 3000 glob
Posledice trkov zaradi premajhne varnostne razdalje so pri nižjih hitrostih sicer predvsem zvita pločevina. Pri velikih hitrostih pa se lahko po Küzmičevih besedah zgodijo hudi trki, tudi varnostni pas in zračne blazine nas pri pojemkih s 100 kilometrov na uro pri trku ne morejo zaščititi. Zaščita je sicer odvisna tudi od teže vozila, je pojasnil.
Če ugotovimo, da zaradi prekratke razdalje ne bomo mogli ustaviti do ovire, po njegovih besedah iščemo luknjo oziroma prostor, kjer se lahko oviri izognemo. Bolje kot na vozni pas, kjer nasproti pelje drugo vozilo, je zapeljati desno in trčiti v ograjo. "To so tisočinke sekunde, v katerih morajo možgani reagirati," je dejal.
Zaradi neupoštevanja varnostne razdalje so policisti lani izrekli nekaj več kot 3000 glob, letos v prvi polovici leta pa okoli 1400, in sicer v višini po 200 evrov. Z globo 300 evrov pa so lani kaznovali nekaj manj kot sto voznikov, ki niso vozili na varnostni razdalji, določeni s prometnim znakom. V prvi polovici letošnjega leta so izrekli okoli 30 takšnih glob. Za ta prekršek sicer zakon predvideva tudi tri kazenske točke.
