»Grabar-Kitarovićeva ima v Washingtonu izjemen ugled in je zato odlična izbira. Prepričan sem, da jo bodo ZDA nemudoma sprejele kot veleposlanico,« je 22. januarja 2008 iz ambasade v Zagrebu sporočil ameriški veleposlanik Robert A. Brandt. Diplomatska depeša, v kateri je o zavzetih stališčih obvestil Belo hišo, je bila pozneje razkrita na portalu Wikileaks.
Zaupanje si je prislužila s pomočjo ameriški industriji
Dobri odnosi Grabar-Kitarovićeve z Američani so se začeli že davno prej, čeprav so ti o njej na začetku dvomili. Ko je leta 2004 prevzela ministrski resor za evropske integracije, je tedanjega ameriškega veleposlanika v Zagrebu Ralpha Franka skrbelo, da ne bo zmogla napolniti čevljev svojega predhodnika. Vtis Američanov se je popravil, ko se je konec tega leta osebno zavzela, da ameriške farmacevtske firme niso bile obravnavane pod slabšimi pogoji kot evropske. »Ambasador je (hrvaškemu) predlogu zakona močno nasprotoval z besedami, da je diskriminacija ameriških podjetij nesprejemljiva in slab signal tujim investitorjem. Kitarovićeva je priznala, da je takšna obravnava problematična tudi pod hrvaško zakonodajo, in prisegla, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da bo popravila položaj,« se glasi depeša ambasadorja Franka, objavljena na Wikileaksu.
Z ramo ob rami branili pravice žensk
Clintonova in Grabar-Kitarovićeva naj bi se spoznali kot kolegici, saj sta svojim državam obe služili v diplomatskih odnosih, svoje prijateljstvo pa sta nato poglobili v nepolitičnih dejavnostih. Zanimivo, novopečeno hrvaško predsednico je ob koncu njenega prvega uradnega obisku v Združenih državah Amerike Clintonova povabila na konferenco Fundacije Clinton. Obe političarki sta z ramo ob rami govorili o opolnomočenju žensk, Clintonova pa je Grabar-Kitarovićevo pozorno poslušala, medtem ko je ta govorila o nasilju nad ženskami v balkanskih vojnah. Presenetljivo ali ne, pri tem se je omejila na nasilje nad ženskami hrvaškega rodu in šele nato sklenila, da se je treba na primeru izkušenj Hrvatic, ki še vedno čakajo na pravico, upreti nasilju nad vsemi ženskami. Političarki sta se po svojem nagovoru prisrčno objeli.
Američani arbitraže niso omenili niti z besedo
Pred tedni smo poročali, da naj bi ZDA arbitražo imele kot model, s katerim naj se rešijo obmejna vprašanja držav nekdanje Jugoslavije. Zdaj postaja jasno, da so ta pristop opustile, čeprav naj bi Hrvaško zaradi nerešenih meja še vedno imele za vir nestabilnosti na Balkanu. Ameriška ambasada v Zagrebu je namreč sporočila, da v tem bilateralnem sporu ne zavzema bregov, vendar obe vpleteni strani spodbuja, naj v luči zadnjih dogajanj nadaljujeta pogovore in najdeta najboljšo pot naprej.
Ne znamo pluti v mednarodnih vodah
Z obiskom Dmitrija Medvedjeva v Sloveniji, njegovim obsojanjem gospodarskih sankcij proti Rusiji in našo tiho privolitvijo v ta stališča pa naj bi si nakopali tako srd Bruslja kot Washingtona. Čolniček slovenske diplomacije ima očitno precejšne težave pri navigaciji v nepredvidljivih vodah mednarodne diplomacije. Najzanesljivejše napovedi namreč še vedno dajejo Američani, to je bilo očitno ob ponudbi Medvedjeva, naj se Slovenija po propadu plinovoda Južni tok priključi na tako imenovani Turški tok. Ta je zaradi več dejavnikov spet vprašljiv, o možnosti njegove realizacije pa bo ruski predsednik Vladimir Putin s svojim turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom govoril jeseni.
