Da je bila letošnja letina za slovenske čebelarje vsaj povprečna, je dobra novica, saj so leta 2013 pridelali 1031 ton medu, lanska letina pa je bila katastrofalna, saj je bilo medu le za okoli 470 ton. "Letošnja čebelarska letina je čisto povprečna," je na novinarski konferenci dejal Justinek in dodal, da je bila letina povsod po Sloveniji približno enaka.
V Sloveniji je več kot 10.000 čebelarjev, aktivna čebelarska sezona pridobivanja medu pa traja tri mesece, od konca aprila do konca junija. V Sloveniji pridelujemo cvetlični in akacijev med, med oljne ogrščice, lipov, kostanjev, gozdni, smrekov in hojev med. "Nemogoče je, da bi vsako leto vse pridelali v zadostni količini, ampak veseli smo, če večina teh paš nekaj da," je dejal Justinek.
Letos je bila dokaj dobra cvetlična paša, izostala pa je paša na oljni ogrščici, saj so bile na območjih, kjer se nahaja, to je v Prekmurju, Pomurju in na jugu Slovenije, lani jeseni zelo velike poplave, zato je kmeti niso mogli posejati. V času cvetenja akacije je bilo vreme ugodno, medtem ko sta lipa in kostanj letos bolj ali manj izostala, nekaj pa je dal še gozd, je povedal Justinek.
Maja je z letino kazalo zelo dobro, nato pa so se začela pojavljati ciklična obdobja toplega in hladnega vremena z dežjem. "To pa niso tiste vremenske razmere, ki bi koristile medenju, zato smo pristali pri čisto povprečni letini," je pojasnil Justinek. Letina, težka 2000 ton, sicer ne zadostuje za samooskrbo Slovenije, saj na leto porabimo približno dva kilograma medu na prebivalca. "A v primerjavi z lanskim letom slovenskega medu nekaj bo na voljo," je dodal.
Aktivne čebelarske sezone, kar se tiče pridelave medu, je zdaj konec, čebelarji pa že pripravljajo čebele na zimo. Intenzivno jih krmijo in zdravijo proti varozi. "Pripravljajo in gradijo temelje za naslednje tri mesece v letu 2016," je povedal Justinek.
Letos se je sicer pogosto zgodilo, da je prišlo do kraje panjev. "Kraj panjev je, sploh v tem letu, žal kar precej," je dejal Justinek in pojasnil, da marsikateri čebelar kraje ne prijavi, ker gre v večini primerov za čebeljo družino ali dve. A tudi če čebelarji krajo prijavijo, čebel večinoma ne najdejo, je dodal Justinek.
Je pa predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč vesel, da je manj pomorov čebel. K temu je po njegovem mnenju v največji meri prispevala dobra kampanja, tudi medijska, da je treba škropiti zvečer in da je treba v manjši meri uporabljati strupe.
