Bralka je ogorčena nad onesnaženo Gradaščico na območju Vrhovcev v Mestni občini Ljubljana ter na območju Dobrove in Stranske vasi v občini Dobrova - Polhov Gradec. Z njo se strinjajo tudi tamkajšnji domačini, ki pravijo, da bo nekdo moral prevzeti odgovornost in to očistiti.
osebni arhiv bralke
osebni arhiv bralke
Bralka opisuje, da se na omenjenih območjih večkrat sprehaja in da je naletela na velik kup vej ter na drugo umazanijo, ki se je nabrala v reki. »Če bi samo malo očistili reko Gradaščico, bi bilo čisto drugače,« pravi bralka, ki je med sprehodi tudi posnela par fotografij onesnažene reke. Med našim obiskom tega območja nam je eden izmed domačinov iz Stranske vasi potarnal: »Na določenih mestih je Gradaščica zelo umazana. Nekdo bo moral prevzeti odgovornost in to nesnago očistiti.«
Občina za to ni odgovorna
Pozneje smo se odpravili na občino Dobrova - Polhov Gradec. Župan Franc Setnikar nam je pojasnil: »Nabran material (vejevje, druga umazanija ...) v Gradaščici in Horjulščici je prineslo lanskoletno neurje oziroma poplave. Čiščenje reke sicer ni v naši pristojnosti, pač pa je za urejanje vodotokov odgovorna Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO).« Setnikar je obenem dodal, da je bilo od lanskega avgustovskega neurja do letošnjega junija na vodotokih Gradaščice in Horjulščice veliko narejenega. »Ogromno nabranega materiala je bilo odpeljanega iz porečja Gradaščice in Horjulščice. Od avgusta do junija je bilo odpravljenih za približno 600 tisoč evrov posledic poplav, kar je veliko. Pričakujem, da se bo že jeseni nadaljevalo odstranjevanje tega materiala. Treba se je namreč zavedati, da v poletnih mesecih v vodotokih dela zaradi rib niso dovoljena, zato tudi zdaj celotna zadeva malo stoji. Dela na vodotokih so večinoma od novembra do maja.«
osebni arhiv bralke
Problematično je zaledje
Pri ARSU pa so nam zatrdili, da so bila na reki Gradaščici lani in letos izpeljana vzdrževalna oz. intervencijska dela. »Aprila 2015 je bilo izvedeno čiščenje in sanacija leve brežine na območju Bokelškega jezu. V lanskem letu pa je bilo po poplavah v avgustu izvedeno interventno čiščenje Bokalškega jezu, poleg tega pa so je izvajalo saniranje posledic žledoloma od Bokalc proti zaledju. Čiščenje struge na omenjenem odseku se je izvajalo, vendar je problematično zaledje.« Dodali so, da je zaradi žledoloma februarja 2014 namreč prišlo do poloma večjih količin drevja in lesne mase ob glavnih strugah in v zaledju, ki ob vsakokratnih visokovodnih dogodkih potuje dolvodno po vodotoku. »Ni pričakovati, da se bo vsa ta lesna masa očistila naenkrat, saj gre za dolgotrajen proces premeščanja plavin. Poleg tega bi tudi lastniki gozdov lahko bistveno pripomogli k zmanjšanju vej v vodotokih, če bi seveda ustrezno očistili polomljeno drevje in vejevje.« Ob tem so tudi opozorili na 100. člen zakona o vodah, ki pravi, da lastnik ali drug posestnik vodnega ali priobalnega zemljišča zagotavlja košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi z vodnih in priobalnih zemljišč ob vodah 2. reda, kot je na primer Gradaščica.
osebni arhiv bralke
Voda zalivala kleti in vdirala v vrtce
Prav Gradaščica je običajno glavni krivec za poplave na območju Viča in v okolici. Nič drugače ni bilo ob lanskih oktobrskih poplavah, ko je voda v Ljubljani zalila precej kleti na Vrhovcih, na Viču je bil zalit del blokov ob Viški cesti, tam so bile zalite tudi garaže. Takrat je voda vdrla tudi v vrtce Najdihojca, Viški gaj, Mladi rod in Črnuče. Še pred tem je avgustovsko neurje na območju občine Dobrova - Polhov Gradec sprožilo okoli 50 plazov, uničenih je bilo med 30 in 50 kilometrov cest, odneslo je štiri mostove. V neurju sta bila poškodovana tudi industrijska objekta in 10 hiš.
Poplave, neurje in žled so torej odgovorni za nesnago v Gradaščici. Čiščenje reke bo verjetno dolgotrajen proces, upajmo pa, da bo, kot je napovedal župan Setnikar, vse skupaj hitreje steklo že jeseni.
osebni arhiv bralke
