Afera Piranleaks je že odnesla Jerneja Sekolca in Simono Drenik, a težko je pričakovati, da se bo odgovornost končala tu. Kot kaže, bo prvi v vrsti tistih, ki bodo morali oditi, direktor vladnega urada za komuniciranje Boštjan Lajovic.
STA
Novico o njegovem odhodu, ki naj bi se sicer zgodil septembra, je včeraj objavil časnik Dnevnik. Zagotovo ne gre za presenečenje, saj je bilo v kratkem času, odkar je na položaju direktorja urada za komuniciranje, storjenih kar nekaj napak.
Takoj po prevzemu funkcije si je predsednik vlade prislužil ugled neodločneža, omahljivca. Vlada je bila v odzivih na dogodke in različne očitke počasna. Četudi je mogoče, da gre za način delovanja Mira Cerarja, bi ga v uradu vlade za komuniciranje morali poučiti o posledicah, ki jih bo tako delovanje pustilo v javnosti.
Napake so se vrstile
sta
A če smo se Slovenci navadili, da naš predsednik vlade rad o vsaki stvari temeljito razmisli, pa nas zagotovo krepko zaskrbi, ko dobimo občutek, da se ministri v vladi ne pogovarjajo s svojim šefom in da ga ne obveščajo o najpomembnejših stvareh. Prvič je javnost to doživela z afero vebergate, v zadnjem mesecu pa smo lahko dobili občutek, da Cerar za skorajda nobenega od svojih ministrov ne ve, kaj govori v javnosti. Pisali smo o diametralnih razlikah v izjavah, ki sta jih v javnost dajala finančni minister Mramor in predsednik vlade. Tako je Mramor javnosti sporočil, da bomo ukinili najvišji dohodninski razred, Cerar pa le dan pozneje zatrjeval, da o tem še ni sklepa vlade. Drugi zaplet je sledil pri davku na nepremičnine. Mramor je izjavil, da ga ne bomo uvedli, Cerar spet o tem ni vedel ničesar.
Sledil je zaplet z udeležbo naših vojaških sil na paradi v Zagrebu ob 20. obletnici hrvaške vojaške operacije Nevihta. Obrambna ministrica Katičeva je v eni izmed osrednjih informativnih oddaj najavila našo udeležbo, a je vlada pozneje informacijo popravila in paradiranje naših vojakov v čast hrvaškim zmagam odpovedala.
Popoln polom
In nato Piranleaks. Medtem ko Hrvaška vlada po nas tolče z vsemi topovi, možnarji, kiji in lopatami, smo mi bolj ali manj tiho, sami sebi ponavljamo mantro, da bo vse v redu, in čakamo, da nas bo iz zagate povlekla Evropa. Daleč največji fiasko si je privoščil zunanji minister Erjavec, ki se je na eni izmed lokalnih televizij že pred mesecem samozavestno hvalil z našim uspehom pri arbitraži. Ob novici, da imajo srbski in hrvaški mediji posneta prisluškovanja, je z dopusta sporočil, da gre le za medijski »spin« nervoznih Hrvatov, nato pa, ko je izvedel, da gre zares, za 4 dni izginil z obličja zemlje.
Kako bi moralo biti
Damjana Pondelek, krizna komunikatorka podjetja Urednica, d. o. o., je komuniciranje ob aferi Piranleaks za naš časnik pokomentirala takole: »Pričakovati je, da bo krizno situacijo ob podpori vseh vpletenih koordiniralo tisto ministrstvo, kjer je žarišče posamezne težave, v tem primeru ministrstvo za zunanje zadeve, ki pa je bilo v ključnih dneh vodeno na daljavo. Tako se je tudi za krizno situacijo zdelo, da je daljinsko oziroma bolj počitniško upravljana. Krizna situacija namreč terja prisotnega, osredotočenega in informiranega voditelja, ki ve, kaj mu je storiti. Odločevalec se ne sme in ne more izogniti odgovornosti, še manj pa jo sme prelagati na podrejene.«
Dodala je še, da si družba v resnici ne želi odstopov in menjav, ampak »sposobnost politike in politikov, da konstruktivno in državotvorno razrešijo tudi tako zapletene situacije, kot je pričujoča«. A očitno bodo na žalost prav največji grešniki iskali grešne kozle.
sta
