Ministrstvo je podatke razkrilo šele na podlagi odločbe informacijske pooblaščenke, ki je za odločanje v zadevi porabila štiri mesece, zato je vsebina lahko javno objavljena šele danes.
Nadzor veleposlaničinega dela je odkril zlorabo službene kartice in vozila, neupravičene in nenapovedane odsotnosti iz države in poneverbe ter oškodovanje proračuna. Da bi nezakonitosti prikrila, je Stabejeva najverjetneje ponarejala tudi listine, po poročanju MMC ugotavljajo nadzorniki.
Med množico raznolikih nepravilnosti, ki jih je odkril novembra 2014 opravljeni diplomatski nadzor dela veleposlaništva v Parizu, izstopajo predvsem zlorabe in goljufije, povezane s čezmerno ali neupravičeno uporabo javnih sredstev in dobrin Stabejeve. Ob uporabi službene kartice za potovanja in nastanitev hčerke so šla v zasebni namen tudi sredstva za reprezentanco, kar je po mnenju nadzornikov nedopustno.
Osrednji očitek nadzora je nakazilo 5000 evrov odškodnine, ki jih je veleposlaništvo prejelo kot odškodnino zgornjih sosedov zaradi obnovitvenih del in posledičnega izliva vode v rezidenco. Po pogodbi, ki jo je podpisala veleposlanica, je prejela ček kot odškodnino, vendar je nato članom nadzora, ki so ugotovili, da odškodnina ni navedena med prihodki veleposlaništva, zatrjevala, da se ne spomni nikakršne odškodnine.
Zbrani podatki banke Credit Agricole pa so razkrili, da je bil ček izdan na veleposlaništvo, nato pa je veleposlanica sama dopisala svoje ime na ček, katerega kopijo je pridobil nadzor, še navaja poročilo. Dodatno je nadzor pridobil obrazec za polog in unovčenja čeka, na katerem je navedena številka bančnega računa, ki je enaka številki bančnega računa, na katerega se nakazuje osebni dohodek veleposlanici. Nadzorniki so zapisali, da Stabejeva zdaj vztraja, da je s tem denarjem pokrila prekoračitev stroškov reprezentance. Vendar se je na takšno razlago oprla šele ob razkritju dokumentov.
Ob razkritju zlorabe čeka je nadzor ugotovil, da obstajajo razlogi za sum, da ima navedeno ravnanje veleposlanice Stabej v tej zadevi lahko znake kaznivega dejanja, in sicer kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, poneverbe, goljufije, oškodovanja javnih sredstev in zatajitve.
Nadzor je zato predlagal, da zadevo preuči še finančno računovodska služba ministrstva. Če ta ugotovi, da so podani znaki kaznivega dejanja, nadzor predlaga, da se pristojnim organom naznani dejanje, saj je ministrstvo kot državni organ dolžno naznaniti kaznivo dejanje, opustitev ovadbe pa lahko pomeni tudi kaznivo dejanje po 281. členu kazenskega zakonika, še navaja poročilo in predlaga, da Stabejeva znesek z zamudnimi obrestmi takoj vrne proračunu.
Zaupno poročilo je bilo po poročanju MMC objavljeno že februarja, a takrat MZZ ni omogočil vpogleda vanj in ga ni želel komentirati, čeprav je pred petimi leti ob odkritju primerljivih zlorab veleposlanika v Španiji Petra Reberca brez težav pojasnjeval podrobnosti.
