Gorska intervencija bi se pred dnevi na Nanosu lahko končala veliko bolj tragično. Znanje, hitrost in tudi kanček sreče so vplivali na ugoden razplet. Posredoval je tudi helikopter. Reševalci opozarjajo na pametno pohodništvo; vse prevečkrat gremo namreč v hribe slabo pripravljeni.
GRZS
GRZS
Pred nekaj dnevi je postojnska skupina gorskih reševalcev prejela obvestilo o nesreči na Nanosu. Pohodniku je pri sestopu na tej planoti zdrsnilo. Kot je povedal gorski reševalec Martin Česnik, so z njim takoj vzpostavili telefonski stik, vendar iz pogovora ni bilo moč izluščiti, kje točno je. »Zaradi možnosti, da bo iskanje poškodovanca trajalo nekoliko dlje, smo aktivirali člane celotnega društva in helikopter. Slednjega tudi zato, ker je bilo iz pogovorov razbrati, da so poškodbe resne,« je pojasnil.
Šlo je za 52-letnega Grosupeljčana, ki je bil poškodovan po glavi in imel zvit gleženj. Na drugi nogi je krvavel, poškodovano pa je imel tudi ramo. Menda je bil izkušen gornik, dobro pripravljen, a je imel smolo. Janezova pot, ki jo je izbral za vzpon in spust, je slabo obljudena, in če pri sebi ne bi imel mobilnega telefona, s katerim je poklical pomoč, bi bil lahko razplet povsem drugačen.
Gorski reševalec Česnik je še poudaril, da se je tudi tokrat, kot že nekajkrat doslej, pokazalo, da so lahko informacije poškodovanca zavajajoče in je za uspeh ključno poznavanje terena in lastni instinkt. Poškodovanec je po nekaj dneh okrevanja v kliničnem centru že v domači oskrbi.
GRZS
