Pri kapljičnem namakanju pa stroka opozarja, da v tej rastni fazi in v tem vremenu hmelj porablja pet do šest milimetrov vode dnevno, ki mora biti zato dodana vsak dan oz. največ vsak tretji dan.
Letos se slovenski hmeljarji soočajo s hmeljevo peronosporo, ki je prisotna na vseh lokacijah. Težave so povzročali tudi hmeljeva listna uš, pršica in koruzna vešča.
Po navedbah inštituta je letos opazna slabša rast hmelja, zlasti sorte Aurora, ki sicer dobro prenaša različne vremenske in talne razmere. Zlasti slabo raste hmelj na težjih tleh, kjer je lani nekaj časa voda stala.
"Velika temperaturna nihanja v letošnji pomladi še dodatno povzročajo stres rastlinam, sploh če so manj vitalne že iz prejšnjega leta. Vsaka sorta se seveda tudi sicer odzove drugače, kar se je glede na vse navedeno pokazalo tudi v letošnjem letu," ocenjujejo na inštitutu.
Slovenski hmeljarji so lani pridelali okrog 2100 ton hmelja, koliko ga bodo letos, pa še ni moč napovedati.
V Sloveniji hmelj prideluje 136 hmeljarjev na skupno 1785 hektarjih površin. Od tega je 1296 hektarjev aktivnih nasadov hmelja, 489 hektarjev pa je v premeni. Hmeljarske kmetije v povprečju obdelujejo 13,12 hektarja hmeljišč na kmetijo.
